Od podaje pripomb na predlog državnega prostorskega načrta za nadgradnjo železniške proge med Ljubljano in Naklim je minilo že devet mesecev, vendar odgovorov pristojnih organov še vedno ni. / Foto: Tina Dokl
Kaj je z nadgradnjo železnice
Odgovorov na pripombe in predloge, podane na predlog državnega prostorskega načrta za nadgradnjo proge Ljubljana–Kranj/Naklo, še vedno ni, opozarja Civilna iniciativa Občanom in okolju prijazna železnica.
Medvode – V Civilni iniciativi Občanom in okolju prijazna železnica (OPŽ) poudarjajo, da bi predlagana nadgradnja železniške proge med Ljubljano in Naklim pomenila pomemben poseg v prostor z neposrednim in posrednim vplivom na lokalne skupnosti ter življenje in zdravje prebivalcev, z dolgoročnimi posledicami za okolje in nemoteno oskrbo s pitno vodo. Poleg tega bi povečanje tovornega tranzita skozi gosto poseljena območja z okoli 40 na najmanj 180 tovornih vlakovnih kompozicij dnevno povzročilo dodatne negativne emisije v okolje.
Na lani predstavljeni predlog državnega prostorskega načrta (DPN) so poleg pripomb skupaj z nevladno okoljsko organizacijo Alpe Adria Green podali pobudo za umestitev hitre železniške povezave in tovornega tranzita na že degradirano območje neposredno ob avtocesto Ljubljana–Kranj, obstoječo železniško progo pa bi namenili za potrebe lokalnega prebivalstva z več postajališči med Kranjem in Ljubljano. Na DPN se je odzvala tudi Civilna iniciativa Okolju prijazen tir, od takrat je minilo devet mesecev, vendar ostajajo brez odgovorov pristojnih organov, je minuli četrtek povedal vodja Civilne iniciative Občanom in okolju prijazna železnica Matjaž Krajnik. Zanima jih, ali so bili njihovi predlogi in pripombe sploh prebrani, kdaj bo javnost seznanjena s stališči do podanih pripomb, zakaj ni bila obveščena o nadaljnjih korakih, kdo je odgovoren za odsotnost odziva, ki so jo doživeli tudi, ko so v marcu in aprilu ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek glede na poziv državnega sveta zaprosili za sestanek.
V tem, da niso prejeli nobenega odgovora, pojasnila ali zavrnitve – tudi ko je državni svet ministrico za infrastrukturo ter ministra za naravne vire in prostor Jožeta Novaka uradno pozval k sestanku s predstavniki civilne iniciative –, vidijo popolno ignoranco. »Takšen odnos je v nasprotju z osnovnimi načeli demokracije, transparentnosti in zakonitega vključevanja javnosti v postopke prostorskega načrtovanja,« so razočarani v iniciativi.
Matjaž Krajnik je spomnil tudi na odločbo ustavnega sodišča, izdano letos marca, ki pripravljavce državnih prostorskih načrtov zavezuje, da zagotovijo dejansko sodelovanje javnosti ter učinkovito sodno varstvo. »Naša civilna iniciativa zato utemeljeno opozarja, da postopek priprave predloga DPN za nadgradnjo železniške proge Ljubljana–Kranj/Naklo ni skladen z ustavnimi in mednarodnimi standardi.« Kot je še pojasnil, med drugim tudi ugotavljajo, da pri pripravi predloga ni bil zagotovljen jasen in razumljiv dostop do informacij javnega značaja.
Glede na to, da so postopkovni roki že zamujeni in da pristojni organi niso podali nobenih pojasnil, se po oceni civilne iniciative ustvarja vtis, da je priprava predloga obstala, brez kakršnekoli transparentnosti ali vključenosti javnosti. Ob tem so izrazili pričakovanje, da bodo pristojni ustrezno in objektivno obravnavali njihove argumente in vsebinsko utemeljene predloge, v katerih so med drugim predlagali, da se formalni postopek javne razgrnitve predlaganega državnega prostorskega načrta zaključi kot neuspešen.
Svoje zavzemanje so podkrepili s smernicami za pripravo DPN iz leta 2011 in izjavo, v kateri Zavod RS za varstvo narave zatrjuje, da nikoli ni izdal negativnega mnenja ali negativnih smernic glede možnosti izgradnje železniške proge v avtocestnem koridorju. Pripravljavci DPN na čelu z glavnim projektantom namreč ves čas zatrjujejo, da je bil predlog za gradnjo ob avtocesti z navezavo za Letališče Jožeta Pučnika opuščen zaradi okoljevarstvenih vidikov, je poudaril član iniciative, strojni inženir dr. Jože Duhovnik. »Naše vprašanje je zelo jasno: kdo v tej zgodbi laže,« je bil neposreden. Igor Martinšek je glede proge v avtocestnem koridorju dejal, da je »imela rešen promet« mimo Ljubljane, obstoječa trasa pa ne omogoča, da bi šli hitri vlaki in tranzit mimo. »To so stvari, ki kažejo, da trasa ni bila optimalno sprojektirana in da taka rešitev ne more prinesti rezultatov, za katere je bila namenjena.« Kot je še povedal, brez odgovorov ostajajo tudi vprašanja, povezana z umestitvijo ranžirne postaje na območju Kranja.
Poleg dokumentov, ki bi potrjevali, da je zavod za varstvo narave dejansko nasprotoval izgradnji železniške povezave ob avtocesti, želijo videti tudi finančno analizo variante v koridorju, »saj se pripravljavci DPN prav tako večkrat sklicujejo nanjo, a do danes še ni bila objavljena ali predstavljena zainteresirani javnosti«.
Na ministrstvo za infrastrukturo smo poslali vprašanja, vezana na postopek priprave predloga DPN ter odziv in pozive civilne iniciative. Na odgovore še čakamo.
