Kaj prinaša predlog novega plačnega zakona

Ljubljana – Potem ko je vlada s sindikati javnega sektorja pred tednom dni skoraj v celoti uskladila in podpisala skupno izjavo o stopnji usklajenosti novega plačnega zakona, je na redni seji minuli četrtek predlog zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju tudi potrdila. Obenem je sprejela tudi predlog državnih proračunov za prihodnji dve leti, v katerem so po besedah finančnega ministra in glavnega pogajalca vlade s sindikati Klemena Boštjančiča predvidena tudi sredstva za prenovo sistema plač v javnem sektorju. Poglejmo ključne dele novega plačnega zakona, ki po mnenju vlade »prinaša številne pomembne izboljšave, s tem pa tudi strateški premik k bolj dinamičnemu in prilagodljivemu in javnofinančno vzdržnemu sistemu, ki bo dolgoročno izboljšal delovne pogoje v javnem sektorju ter prispeval k večji učinkovitosti in motiviranosti zaposlenih«. S predlogom zakona se tudi v celoti uresničuje odločba ustavnega sodišča s 1. junija 2023 glede neustavnosti sodniških plač, poudarjajo v vladi.

Postopen dvig plač

Ključni del predloga zakona je nova plačna lestvica, ki določa 67 plačnih razredov, razpon med plačnimi razredi, ki se določijo v nominalni vrednosti, pa namesto zdajšnjih štirih odstotkov znaša tri odstotke. Osnovna plača v prvem plačnem razredu se določi v višini vrednosti minimalne plače, torej 1253,90 evra bruto, v najvišjem, dodatnem 67. razredu (trenutno je 66 razredov), pa v višini 8821,04 evra bruto. Plače bodo po novem usklajevali z inflacijo enkrat letno, višina uskladitve vrednosti plačnih razredov plačne lestvice pa se dogovori v pogajanjih, ki se zaključijo do 1. aprila posameznega leta. Če dogovor do tedaj ne bi bil sklenjen, se vrednosti plačnih razredov uskladijo v višini 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin.

Plače se bodo dvigovale postopoma, dviga pa bodo najprej deležni najslabše plačani javni uslužbenci. Prehod na novo plačno lestvico bo potekal od 1. januarja 2025 do 1. januarja 2028, in sicer postopoma v šestih obrokih, upoštevaje javnofinančni okvir. Predvideno je, da bi ob prvem obroku javni uslužbenci pridobili pravico do izplačila najmanj sto evrov razlike oz. celoten dvig, če ta ne dosega sto evrov. Tudi pri drugem dvigu je predviden znesek sto evrov oz. če preostanek razlike znaša manj, se ta izplača v celoti. Za tretji, četrti in peti obrok pa so za tiste, ki do takrat še ne bodo pridobili pravice do višje plače v celoti, predvideni zneski sedemdeset, petdeset in sto evrov.

Višje plače funkcionarjev z novim mandatom

Predlog plačnega zakona prinaša tudi večjo fleksibilnost pri določanju višine plače za zaposlene z ustreznimi izkušnjami, posebnimi znanji in kompetencami, saj zasleduje bolj stimulativno nagrajevanje uspešnih in bolj obremenjenih uslužbencev, pojasnjuje vlada. Predlog opredeljuje tudi združitev redne delovne uspešnosti in delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, kar predstavlja administrativno razbremenitev in poenostavitev sistema, pa tudi bolj transparentno možnost variabilnega nagrajevanja, ki hkrati preprečuje možnost dvojnega plačila iz istega naslova.

V povezavi z usklajevanjem vrednosti plačnih razredov plačne lestvice se bodo najprej uskladile plače javnih uslužbencev, medtem ko vlada državnemu zboru predlaga, da ministri, državni poslanci in državni svetniki pridobijo pravico do izplačila višje plače šele ob začetku novega mandata. Plače ostalih funkcionarjev, tudi pravosodnih, pa se bodo po predlogu vlade usklajevale postopoma, podobno kot pri javnih uslužbencih.