Alenka hafner / Foto: Gorazd Kavčič

Prim. Alenka Hafner, dr. med., spec. javnega zdravja, predstojnica kranjske območne enote NIJZ / Foto: Gorazd Kavčič

Kako pogosto smo na »bolniški«

Gorenjci smo v številu dni nezmožnosti za delo oziroma bolniške odsotnosti od slovenskega povprečja izrazito slabši v sedmih občinah. Največ jih je bolniški dopust v letu 2022 koristilo v kranjskogorski občini.

Kranj – Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) že devet let v okviru projekta Zdravje v občini spremlja različne kazalnike zdravja za vsako od 212 slovenskih občin, kar omogoča vpogled v zdravstveno stanje prebivalstva po celotni državi. Pomemben kazalnik je tudi bolniška odsotnost, merjena kot število koledarskih dni nezmožnosti za delo na delovno aktivnega prebivalca, ki je tako na Gorenjskem kot v celotni državi po letu 2014 stalno naraščala. V letu 2022 je bilo v 134 slovenskih občinah beleženo večje število bolniških odsotnosti od državnega povprečja, kar je več kot leto prej, ko je takih občin bilo 127. Slovensko povprečje bolniških odsotnosti je v letu 2022 znašalo 21,7 dneva.

Alenka Hafner: »Pregled podatkov kaže, da delež bolniške odsotnosti narašča s starostjo zaposlenih. Ker se stara delovno aktivna populacija, raste tudi bolniška odsotnost.«

Na začetku opazovanega obdobja je bila Gorenjska med najboljšimi regijami glede na dolžino bolniškega dopusta. V letih 2014–2016 je imela Gorenjska najkrajši bolniški dopust v državi. V naslednjem triletnem obdobju (2017–2019) je regija zdrsnila na četrto mesto, medtem ko je v letih 2020–2022 nihala med drugim in petim mestom. »V letu 2014 je bolniški dopust na Gorenjskem znašal enajst koledarskih dni na delovno aktivnega prebivalca, v letu 2022 pa dvaindvajset,« pojasnjuje Alenka Hafner, predstojnica kranjske območne enote NIJZ.

Ženske pogosteje na »bolniško«

Kot je navedla, bolniška odsotnost odraža splošno zdravstveno stanje delovno aktivnega prebivalstva, vendar je treba upoštevati, da na odločitev za bolniški dopust vpliva tudi vrsta drugih dejavnikov, kot so delovne razmere, medosebni odnosi, organizacija dela, osebne okoliščine in stanje na trgu delovne sile. Pomembno vlogo pri naraščanju bolniške odsotnosti je odigrala pandemija COVID-19 in staranje delovno aktivne populacije zaradi podaljševanja delovne dobe. »Pregled podatkov kaže, da delež bolniške odsotnosti narašča s starostjo zaposlenih. Ker se stara delovno aktivna populacija, raste tudi bolniška odsotnost,« je pojasnila in dodala tudi, da že vrsto let ugotavljajo, da je delež odsotnosti z dela iz zdravstvenih razlogov višji pri ženskah kot pri moških.

Razlike med občinami znotraj regije

Znotraj gorenjske regije so zaznane precejšnje razlike med posameznimi občinami. Medtem ko je bil v občini Preddvor v letu 2022 bolniški dopust najkrajši (17,6 dneva na delovno aktivnega prebivalca), je bil v občini Kranjska Gora najdaljši, in sicer kar 32,8 dneva. Statistično pomembno slabših od slovenskega povprečja je sedem občin: poleg Kranjske Gore še Jezersko, Jesenice, Tržič, Bohinj, Gorje in Cerklje.