Kakšna bo prihodnost energetike v Sloveniji

Ljubljana – Strokovnjaki s področja energetike so se pred dnevi sestali pri premierju Robertu Golobu na prvem izmed serije posvetov, s katerimi želijo z različnih perspektiv osvetliti in sooblikovati vizijo preskrbe z električno energijo do leta 2040. Kot je dejal Golob, je svet na prelomnici, ne le z vidika geopolitičnih dogajanj, pač pa tudi tehnologij, zato je pomembno, da se do teh vprašanj opredeljujemo vnaprej in imamo izdelano lastno vizijo, na podlagi katere bomo sprejemali odločitve. Kot je dejal, imamo na voljo dovolj tehnologij, da do leta 2050 razogljičimo družbo.

Razmišljati o zmanjševanju porabe

Roman Bernard iz žirovniške družbe Ngen je med drugim poudaril, da bo v prihodnje sistem temeljil tudi na obnovljivih virih energije, kot sta sončna in vetrna, z zelo visoko stopnjo vključevanja sistemov za shranjevanje, ki bodo zagotavljali stabilnost omrežja in proizvodnje.

Dušan Plut z akademije znanosti in umetnosti temeljni problem vidi v tem, da smo na številnih dimenzijah prestopili planetarne omejitve, in pravi, da bi morali na prvo mesto postaviti zmanjševanje porabe energije in razmišljati z vidika biofizikalnih omejitev.

Jonas Sonnenschein iz Umanotere je opozoril na trende, ki kažejo na ogromno povečanje porabe, na ta način pa bomo težko dosegli okoljske cilje. V zvezi z načrtovanjem JEK 2 meni, da vlagamo velike količine sredstev, truda in časa »v ekonomsko zelo tvegan projekt, ki bo, če sploh, prišel prepozno«.

Do kdaj JEK 2

Aleksander Mervar iz Elesa je poudaril, da smo imeli lani za en odstotek nižjo porabo elektrike kot leto prej, kar smo dosegli izključno na račun prirasta samooskrbnih sončnih elektrarn, sicer pa se je v primerjavi z letom 2019 poraba zmanjšala za 14 odstotkov. Glede vizije je bil jasen: »Do leta 2040 zagotovo ne bo več obratoval TEŠ, poleg tega pa zagotovo še ne bomo imeli JEK 2.« Sicer stavi na jedrsko energijo v povezavi z obnovljivimi viri energije, med drugim pa meni, da bi morali vsi, ki imajo sončne elektrarne, obvezno uporabljati tudi shranjevalnike energije. Kot je še dodal, bi morali v projekt JEK 2 najmanj s še enim strateškim partnerjem, še bolje pa z več, saj bi na ta način bolje porazdelili tveganja in si pustili odprt prostor za male modularne jedrske reaktorje, o katerih trenutno vemo še premalo.

Na drugi strani Dejan Paravan iz Gen energije meni, da je jedrska energija realna možnost za leto 2040, predvsem v primeru velikih jedrskih reaktorjev tretje generacije, čeprav je dodal, da je to ambiciozen načrt. Glede malih modularnih reaktorjev je poudaril, da so zelo perspektivno področje, ki pa je še vedno v fazi razvoja, ter da bodo na megavat inštalirane moči dražji kot veliki reaktorji.

Ni dovolj zgolj prilagajanje

Tomaž Štokelj iz Holdinga Slovenske elektrarne je prepričan, da jedrska prihodnost ni vprašljiva, na mestu pa je debata, ali se bomo odločili za male reaktorje ali pa za veliko enoto in kakšna bo njena velikost. Meni tudi, da bistveno verjetno ne bomo mogli znižati porabe energije, obnovljive vire pa je treba čim prej umeščati v prostor.

Žiga Zaplotnik, meteorolog in klimatolog s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani, je opozoril na klimatske spremembe in nujnost zelenega prehoda. Meni, da ni dovolj zgolj prilagajanje na podnebne spremembe, temveč je izjemno pomembno tudi blaženje podnebnih sprememb, h kateremu mora tudi Slovenija prispevati svoj delež. Opozoril je na nujnost naglega umeščanja nizkoogljičnih obnovljivih virov energije v prostor, nadaljevanja obratovanja krške jedrske elektrarne, glede na nedavno poročilo mednarodne agencije za energijo pa meni, da so realna možnost pred letom 2035 tudi cenovno konkurenčni mali modularni jedrski reaktorji.