Jure je lani opravil več kot devetsto ur prostovoljnega dela – samo v taborniški organizaciji, dejaven pa je tudi drugje. Urša je prostovoljka pri Rdečem križu, nujni medicinski pomoči in predana operativna gasilka. Lara vodi programe Centra za pomoč mladim in mentorira nove prostovoljce ter v sklopu študentskega kluba prireja dobrodelne dogodke. Marija pa je denimo dejavna v društvu Hospic, izvaja delavnice s starostniki in z žalujočimi otroki, sodelovala je pri mednarodnem projektu, ki skrbi za bolne in umirajoče svojce. To so le nekateri od zaslužnih prostovoljcev, ki so jih te dni v sklopu projekta Mladinskega sveta Slovenije Naj prostovoljec 2023 nagradili na Brdu pri Kranju.
Dejstvo je, da bi si priznanje zaslužil še marsikdo drug. V Sloveniji imamo namreč veliko ljudi, ki so v dobrobit sočloveka pripravljeni žrtvovati prosti čas in energijo, pogosto tudi kakšno uro spanca, pa čeprav v današnjem hitrem življenjskem tempu, ko je težko krmariti že med službenimi obveznostmi in zasebnim življenjem, prostih ur ni na pretek. A prostovoljci jih najdejo, četudi se je treba čemu odreči.
Zgovorni so tudi podatki iz skupnega poročila o prostovoljstvu za lani, ki so ga pripravili na ministrstvu za javno upravo. V Sloveniji je lani skoraj 207 tisoč prostovoljcev opravilo blizu 8,1 milijona ur prostovoljskega dela. A uradna statistika zajema zgolj podatke o organiziranem prostovoljstvu na podlagi oddanih poročil prostovoljskih organizacij, ob upoštevanju prostovoljskega dela, ki poteka spontano, neorganizirano, pa bi bile številke brez dvoma še višje. Še posebej to velja za lani, ko so ob poplavah na prizadeta območja odhiteli številni prostovoljci, vodenje evidenc o opravljenem delu pa ob takih katastrofah nikakor ni v prvem planu.
Da je prostovoljstvo eden temeljnih stebrov civilne družbe, ki odseva najplemenitejše človeške vrednote – solidarnost, sočutje, altruizem in skrb za drugega, je v svojem nagovoru prostovoljcem na omenjeni slovesnosti na Brdu poudarila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. In da s svojim delom gradijo boljšo prihodnost za vse nas. Res je, zato je prav, da jim vsaj s tovrstnimi dogodki pokažemo, kako zelo jih cenimo. Da se zavedamo, da s svojim delom bogatijo življenje v naši družbi in da nam bo v takšni ali drugačni stiski nekdo ponudil roko.
Prostovoljci sicer radi povedo, da sami dobijo še več, kot dajo, da jim prostovoljstvo prinaša zadovoljstvo, občutek koristnosti in izpolnjenosti. Ali kot pravi na začetku omenjeni naj prostovoljec Jure: prostovoljstvo prinaša zavedanje, da si prispeval en kamenček k boljšemu svetu. Če bi vsi dodali en tak kamenček …