Karavanke so le fizična ovira

Mojstrana – Na pot iz avstrijske Koroške so se znova podali romarji, ki so čez Jepca sedlo prišli do spomenika Jakoba Aljaža na Dovjem, nato pa še v Mojstrano. Nekateri so pot opravili peš, drugi s kolesi, pridružili pa so se jim tudi domači športniki iz Nordijskega društva Rateče Planica, Športnega društva Zelenci ter člani Kulturno-umetniškega društva Jaka Rabič Dovje - Mojstrana. Romarji so s seboj nosili križ in srce, ki predstavljata povezanost med narodoma in prijateljstvo, ki se že več kot dve desetletji utrjuje z vsakim srečanjem. Dogajanje pred muzejem je spremljal tudi nastop Pihalnega orkestra Jesenice - Kranjska Gora. Županja Občine Kranjska Gora Henrika Zupan je zbranim povedala, da se je prijateljstvo med sosedi začelo 2. maja 2004, ko so romarji iz Koroške skupaj z domačini iz Mojstrane in z Dovjega sklenili verigo in si podali roko. »Med nami so Karavanke, a so le fizična prepreka. Skupaj z našimi sosedi v Avstriji in Italiji živimo v enem alpskem prostoru. Prav je, da se družimo in povezujemo na različnih področjih – prav temu je namenjen tudi današnji dogodek. Želim si, da se to prijateljstvo ohranja in krepi še naprej.«

Poklon tradiciji

Direktor Gornjesavskega muzeja Aljaž Pogačnik je poudaril, da romanje ni zgolj fizični napor, ampak tudi dejanje, prepojeno s spoštovanjem in spominom. Po njegovih besedah gre za poklon ljudem, zgodovini in pokrajini. »Z globokim občudovanjem zrem na to zvestobo tradiciji, ki se je začela leta 2004. To ni le pot čez Karavanke – to je živa vez med sosedi različnih držav, poklon ljudem, ki so kljub mejam skozi stoletja ohranjali stike,« je dejal.

Med romarji je bila tudi Resi Lepuschitz, ki je povedala, da je pohod zanjo vedno nekakšen »majhen boj«, a ga z veseljem premaga. »Letos je bilo kar lepo vreme, čeprav je manjkalo malo sonca. A zdaj nas greje toplina te slovesnosti,« se je nasmehnila. Dogodka so se letos prvič organizirano udeležili tudi kolesarji. Gerhard Hoi je povedal, da so prevozili okoli 65 kilometrov in da so bili med njimi tako tisti s klasičnimi kot električnimi kolesi. »Upamo, da bo kolesarski del postal stalnica tega dogodka, saj je bil odziv zelo pozitiven, vreme pa je ob koncu še polepšalo doživetje,« je povedal. Josef Puschan, ustanovitelj združenja Prijatelji obnove Anine koče, je v svojem nagovoru poudaril simbolni pomen srečanja, saj se je zgodilo le dan po 80. obletnici konca druge svetovne vojne. »To je priložnost, da misli usmerimo k povezovanju. Prav takšna srečanja dokazujejo, da z voljo in skupnimi močmi lahko gradimo trdno prijateljstvo,« je dejal.