Spremljanje napovedi obremenitve zraka s pelodom omogoča načrtovanje aktivnosti na prostem, pri čemer so dnevi po dežju običajno ugodnejši, vetrovni in suhi dnevi pa bolj obremenjujoči. / Foto: Tina Dokl
Kihanje, zamašen nos in srbeče oči
»Spomladanske alergije so pogosta, a ob ustreznem pristopu dobro obvladljiva bolezen. Z zgodnjim prepoznavanjem, pravilno uporabo terapije in pravočasno pripravo na sezono je mogoče pomembno zmanjšati simptome ter izboljšati kakovost življenja,« sporočajo s Klinike Golnik.
Alergijski rinitis je ena najpogostejših kroničnih bolezni, v zadnjih letih pa na Kliniki Golnik opažajo, da se sezona težav pogosto začne prej in pri nekaterih bolnikih tudi traja dlje kot nekoč. »V Sloveniji in širši srednji Evropi spomladi največ težav povzročajo pelodi leske in jelše, ki se pojavljajo že med januarjem in marcem, vrh obremenitve s pelodom breze običajno nastopi aprila, proti koncu pomladi pa se začne še sezona trav. Zaradi toplejših zim in zgodnejših otoplitev prihaja do fenoloških premikov, kar pomeni, da rastline cvetijo prej, obdobje izpostavljenosti pelodu pa je lahko daljše. Intenzivnost simptomov dodatno povečajo suha in vetrovna obdobja, ko je koncentracija peloda v zraku višja.«
Zgodaj spomladi se simptomi alergijskega rinitisa pogosto prekrivajo s prehladom. »Za alergijski rinitis so značilni srbenje nosu in oči, kihanje, pogosto v zaporednih 'rafalih', ter bister, voden izcedek iz nosu. Pri virusni okužbi so bolj tipični vročina, splošno slabo počutje in bolečine v mišicah. Pomembno razliko predstavlja tudi trajanje težav. Prehlad praviloma izzveni v sedmih do desetih dneh, medtem ko alergijski simptomi vztrajajo, dokler traja izpostavljenost alergenu, in se ob ponovni izpostavitvi pogosto znova pojavijo,« pojasnjujejo na Kliniki Golnik.
Zgornje in spodnje dihalne poti so tesno povezane, zato alergijski rinitis pogosto spremlja astmo in jo lahko tudi poslabša. »Pri bolnikih z rinitisom je zato smiselno preveriti morebitne simptome, kot so piskanje v prsih, kašelj ob naporu, tiščanje v prsih ali nočni kašelj in dušenje. Poglobljen alergološki pregled je posebej priporočljiv, kadar simptomi kljub ustrezni terapiji vztrajajo, kadar so prisotni znaki astme, pogosta poslabšanja ali sinusitisi, izrazite očesne težave ali kadar razmišljamo o uvedbi specifične imunoterapije.«
Pri samozdravljenju bolniki pogosto delajo napake, opozarjajo na kliniki. »Nosne kortikosteroide uporabljajo neredno ali le po potrebi, čeprav njihov polni učinek dosežemo šele po približno tednu dni redne in pravilne uporabe. Pomembna je tudi ustrezna tehnika pršenja, pri kateri zdravilo usmerimo proti zunanjemu očesnemu kotu in ne proti nosnemu pretinu. Resno tveganje predstavlja pretirana uporaba nosnih dekongestivov, ki lahko vodi v medikamentozni rinitis in celo trajne poškodbe nosne sluznice.«
Specifična imunoterapija je danes standardizirana in varna oblika zdravljenja, namenjena bolnikom s potrjeno alergijo na določen alergen, pri katerih običajna terapija ni dovolj učinkovita ali ni primerna. Ključno pa je pravočasno ukrepanje, dodajajo na Kliniki Golnik. »Pri bolnikih, ki vsako leto razvijejo simptome ob določenem času, je priporočljivo začeti zdravljenje z intranazalnim kortikosteroidom en do dva tedna pred pričakovanim vrhom sezone in ga uporabljati redno. Pomembno vlogo ima tudi prilagoditev življenjskega sloga.«
