Kitajska in EU

Kitajska pohvala

Gornjo trditev je zapisal Zhao Binghui, odpravnik poslov kitajskega veleposlaništva v Sloveniji. Povod za njegov zapis je bil tudi nedavni sestanek vodstev Kitajske in EU v Pekingu, 24. junija 2025. Preberimo še nekaj odlomkov iz članka kitajskega diplomata. »Leta 2014 je predsednik Xi Jinping prvič obiskal sedež EU in predlagal oblikovanje 'štirih velikih partnerstev' med Kitajsko in EU: partnerstva za mir, rast, reformo in civilizacijo. Obe strani se vztrajno držita partnerskega pristopa, mehanizem srečanj voditeljev Kitajske in EU pa je vse bolj izpopolnjen – do zdaj jih je bilo uspešno izvedenih že 24. Več kot 70 mehanizmov dialoga med Kitajsko in EU vključuje številna področja in ravni, kar poudarja strateški pomen in globalni vpliv teh odnosov. V zadnjih 50 letih sta Kitajska in EU z dialogom in sodelovanjem spodbujali vzajemne koristi in skupno zmago. Kitajska in EU sta druga drugi pomembna trgovinska in investicijska partnerja, pri čemer se sodelovanje nenehno poglablja ter oblikuje vzajemno prepleteno in soodvisno gospodarsko razmerje. Letna trgovinska menjava med Kitajsko in EU se je z začetnih 2,4 milijarde ameriških dolarjev povečala na 785,8 milijarde dolarjev leta 2024, kar pomeni več kot tristokratno rast.« Pisec je poudaril tudi dejstvo, da sodelovanje ne poteka le na gospodarski, ampak tudi na drugih ravneh. »V zadnjih 50 letih sta Kitajska in EU s kulturnimi izmenjavami spodbujali medsebojno učenje med civilizacijami. Kitajska in Evropa sta dve veliki civilizaciji, ki zagovarjata raznolikost – kitajska filozofija 'harmonija v raznolikosti' in evropski koncept 'združeni v raznolikosti' vodita k istemu cilju po različnih poteh. Pred več kot 280 leti je slovenski astronom Ferdinand Avguštin Hallerstein (Liu Songling), ki je pripotoval čez oceane na Kitajsko, postal uresničevalec kulturne izmenjave med Kitajsko in Evropo ter pionir človeških stikov med Kitajsko in Slovenijo. Danes imata Kitajska in EU vzpostavljeno visoko raven dialoga med ljudmi, ki vključuje sodelovanje na področjih, kot so izobraževanje, znanost, kultura, mediji, šport, mladi, ženske in drugo. Institucije, kot so Konfucijevi inštituti in kitajski kulturni centri, postajajo pomembne platforme za kulturno izmenjavo, medtem ko so kulturne vezi postale ključni dejavnik napredka v odnosih med Kitajsko in EU. /…/ Veliki kitajski zid, pande, Konfucij, Dao de jing, kitajsko novo leto, kitajska znamenja zodiaka – tradicionalni elementi kitajske kulture – so že dolgo del vsakdanjega življenja v Evropi. Podjetja in blagovne znamke, kot so Hisense, Huawei, Xiaomi, TikTok, Xiaohongshu in BYD, postajajo prepoznavni simboli Kitajske v vsakdanji uporabi, ljudje obeh strani pa tako vzpostavljajo večdimenzionalne mostove sporazumevanja. /…/ V današnjem svetu so trendi multipolarnosti neustavljivi, globalizacija pa nepovratna. Kitajska in EU dosledno zagovarjata mednarodni sistem, katerega jedro so Združeni narodi ter mednarodni red, utemeljen na mednarodnem pravu, in skupaj uresničujeta pravi multilateralizem. Bolj ko je mednarodno okolje nestabilno, izrazitejša postaja strateška vrednost odnosov med Kitajsko in EU.« (Vir: Zhao Binghui, članek v spletni izdaji Dela, 25. 7. 2025)

Evropski očitki

Avtor navedenega besedila je poklicni diplomat in tako se tudi bere. Vodstvo EU pa je na nedavnem vrhu v Pekingu izrazilo tudi svoje očitke Kitajski. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen: »Danes kitajski izvoz v EU predstavlja 14,5 odstotka vsega izvoza iz Kitajske. Kitajska pa predstavlja zgolj osem odstotkov našega izvoza …« Primanjkljaj EU-ja v blagovni menjavi s Kitajsko se je v zadnjem desetletju podvojil in presegel 300 milijard evrov. Med prednostnimi področji, kjer je napredek mogoč in tudi potreben, je predsednica komisije izpostavila predvsem dvoje: omejitve izvoza kritičnih surovin iz Kitajske in kitajsko subvencioniranje domače proizvodnje. Slednje pa ne ustreza domačemu povpraševanju in zato gredo presežne zaloge na tuje trge, tudi evropskega. Med sektorji, v katerih se to dogaja, so jeklarska industrija, solarni paneli, električna vozila in baterije … (Vir: MMC RTV SLO)

Iskanje ravnotežja

Kitajsko-evropski odnosi so torej v zadnjih 50 letih doživeli izjemni napredek. Prav v zadnjih letih pa so postali močno neuravnoteženi, zlasti na trgovinskem področju. EU moti tudi dejstvo, da Kitajska ne zavzame odločnejšega stališča do vojne, ki jo njena zaveznica Rusija vodi v Ukrajini. Kakorkoli že: Kitajska je veliko večja od EU in njena teža slej ko prej prevaga …