Klakočar Zupančič: Reformatorji so polagali temelje slovenskega knjižnega jezika in kulture

Ljubljana – Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je ob dnevu reformacije, ki ga praznujemo danes, v poslanici zapisala, da slovenski reformatorji 16. stoletja niso le sledili zahtevam po spremembah v takratni rimsko katoliški cerkvi, ampak so polagali temelje slovenskega knjižnega jezika in slovenske kulture.

"S knjigami v domačem jeziku so navadnim ljudem omogočili lažji dostop do znanja in informacij ter posledično možnost ustvarjanja v slovenskem jeziku in razvoj slovenske kulture, ki je v zadnjih 500 letih vedno predstavljala trden temelj obstoja in razvoja slovenskega naroda in nacije," je dodala.

Spomnila je, da naj bi na današnji dan pred 508 leti po pisanju virov nemški katoliški duhovnik in avguštinski menih Martin Luther na vrata wittenberške cerkve nabil 95 tez, ki so zahtevale korenite spremembe v takratni rimskokatoliški cerkvi. Čeprav dan reformacije praznujejo tudi drugod po svetu, je, kot je zapisala, "za nas Slovence še posebej pomemben zato, ker je proces reformacije našim prednikom prinesel prve tiskane knjige v slovenskem jeziku".

Opomnila je, da je bila ena od pomembnejših Luthrovih zahtev tudi, da naj verniki berejo Sveto pismo v maternem jeziku. "Reformatorji so zato pomembno vplivali ne le na izvajanje verskih obredov v ljudskih jezikih, temveč tudi na razvoj književnosti in kulture na splošno v slovenskem jeziku," je zapisala.

V obdobju reformacije so tako nastale prve slovenske knjige, približno polovico vseh, ki so jih napisali protestantski pisci, je prispeval Trubar. Poleg njegovega Katekizma, ki mu je dodal še Abecednik, so iz tega obdobja pomembni prevod Svetega pisma Jurija Dalmatina, prvi slovenski pravopis Zimske urice Adama Bohoriča ter pravopisne reforme Sebastjana Krelja, ki jih je vključil v Otročjo biblijo in v svoje pesmi, je še navedla predsednica DZ.