Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je v torek sprejela predstavnike skavtov, ki so prinesli Luč iz Betlehema, nato pa je še uspešno prestala glasovanje o razrešitvi. / Foto: Žiga Živulović/Bobo
Državni zbor je v torek na tajnem glasovanju s 33 glasovi za, 50 glasovi proti in eno neveljavno glasovnico zavrnil predlog SDS in NSi za razrešitev predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič. V opozicijskih strankah so ji očitali zavestno kršenje poslovnika državnega zbora, ustave, zakonov in neprimerno vedenje. »Hram demokracije je najprej spremenila v boksarsko prizorišče, potem v cirkus, potem v sodno dvorano. V zadnjem času pa smo priča teatru absurda ali hiši, kjer se odvijajo tragikomedije, v katerih predsednica državnega zbora iz dneva v dan dokazuje, da ni kos nalogi, ki ji je bila zaupana,« je tako dejala vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec. »Resnično moram biti hud trn v peti nekaterim, predvidevam, da predvsem tistim, ki so se v svoji dolgoletni politični praksi navadili na to, da lahko državo in pravo prikrojijo svojim lastnim interesom, izsiljujejo, grozijo, verbalno napadajo, ker se jih drugi navadno prestrašijo in se uklonijo. Jaz se ne bom uklonila,« je v razpravi odgovorila Klakočar Zupančičeva.
Državni zbor je prav tako v torek s 50 glasovi za in 18 proti Ksenijo Klampfer imenoval za novo ministrico za digitalno preobrazbo. Primopredajo poslov s finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem, ki je ministrstvo začasno vodil po jesenskem odstopu prejšnje ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh, je opravila včeraj. »Gre za izkušeno političarko, kot tudi osebo s pravosodnim izpitom, pravnico, dolgoletno zaposleno v javni upravi, predvsem pa generalno sekretarko na ministrstvu za digitalno preobrazbo,« je o novi ministrici povedal predsednik vlade Robert Golob in spomnil, da je bila Klampferjeva v vladi Marjana Šarca ministrica za delo, v vladi Mira Cerarja pa državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo.
V sredo pa je državni zbor z 29 glasovi za in 47 proti zavrnil interpelacijo ministra za finance Klemna Boštjančiča, ki jo je podala SDS. Očitala mu je negospodarno upravljanje z javnimi sredstvi, zlorabo položaja in zavajanje javnosti. Za SDS je bil sporen predvsem nakup sodne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani konec lanskega leta, ko je bilo tik pred prazniki nakazanih 7,7 milijona evrov za neuporabno stavbo, ki je bila pred tem kupljena za 1,7 milijona evrov. »Po letu dni je na Litijski 51 še večja podrtija. V tej zgradbi nikoli ne bo sodišč, odgovorni za ta posel pa razen nekdanje ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan še naprej vladajo,« je dejal poslanec SDS Zvonko Černač in dodal, da brez Boštjančičeve »nezakonite« prerazporeditve manjkajočih 6,5 milijona evrov iz splošne proračunske rezervacije, ki ni bilo porabljenih za popoplavno obnovo, nakupa ne bi bilo. Boštjančič je očitke zavrnil in poudaril, da ministrstvo za finance nima pravne podlage, da bi preverjalo stanje nepremičnin in potrebo pravosodnih organov po njih, prav tako ne za preverjanje postopkov pridobivanja nepremičnin. Pri prerazporeditvi ni šlo za sredstva, namenjena popoplavni obnovi, je dodal.
Na Brdu pri Kranju je ta teden potekal 28. posvet slovenske diplomacije. Predsednik vlade Robert Golob je v nagovoru diplomatom med drugim poudaril, da se je trdo delo v preteklem letu obrestovalo, mednarodni ugled Slovenije pa se je okrepil. Napovedal je, da bo vlada kmalu potrdila zunanjepolitično strategijo. Ta po besedah zunanje ministrice Tanje Fajon odslikava spremenjene geopolitične razmere. Pripomogla naj bi k enotnemu glasu v svetu, pri čemer je imel vrh politike že doslej skupne poglede, je dejala.
V torek je v vojašnici Jerneja Molana v Cerkljah ob Krki pristalo še drugo transportno letalo spartan C-27J, ki ga je naročila vlada. Minister za obrambo Borut Sajovic je dejal, da ima letalo pomembno vlogo za prevoz pripadnikov Slovenske vojske, pa tudi izjemno vlogo pri zaščiti in reševanju. Poveljnik 15. brigade vojaškega letalstva in zračne obrambe polkovnik Janez Gaube pa je povedal, da se bodo z drugim spartanom zmogljivosti in spekter nalog vojaškega letalstva in zračne obrambe bistveno povečale. Uporabljali ga bodo za prevoz tovora in opreme, vozil, odmetavanje tovora in padalcev, gašenje, medicinske prevoze in evakuacijo državljanov. Za letali so naročili še modula za prevoz potnikov in za gašenje požarov, dobili naj bi ju v drugi polovici 2025. Nakup dveh transportnih letal C-27J je v celoti stal slabih 129 milijonov evrov brez DDV.
