Z novim letom bodo pilotno spremenili zimski urnik odvoza bioloških odpadkov na območjih individualnih pozidav. Rjave zabojnike bodo tako namesto na dva tedna praznili na tri. / Foto: Primož Pičulin
Kljub ozaveščanju količina odpadkov vedno večja
Komunala Kranj je podpisala pogodbo za izgradnjo osrednjega objekta načrtovanega Parka krožnega gospodarstva. Ugotavljajo, da količina odpadkov narašča, in napovedujejo spremembe pri odvozu bioloških odpadkov.
Kranj – Potem ko je Komunala Kranj septembra letos končala prvo fazo ureditve Parka krožnega gospodarstva Zarta, ki je obsegala novo parkirišče s polnilno infrastrukturo ter preureditev prometnega režima za dostop v Zbirni center Zarica, se sedaj loteva druge faze projekta, ki bo zajemala gradnjo osrednjega objekta parka. Pogodbo s konzorcijem podjetij Tosidos in Riko so že podpisali, je na novinarski konferenci minuli četrtek povedal direktor Komunale Kranj Matjaž Berčon. Pričakuje, da se bo gradnja začela aprila, v objekt pa naj bi vključno z opremo vložili 6,5 milijona evrov. Računa, da bo celoten projekt Parka krožnega gospodarstva, ki naj bi stal osem milijonov evrov, končan novembra 2026.
Kot je pojasnil Berčon, ima izbrani izvajalec sedaj štiri mesece časa za projektiranje podrobnih projektov za izvedbo. »V vmesnem času bomo šli na vseh sedem občinskih svetov naših občin ustanoviteljic, da pridobimo soglasja k zadolžitvi, ker bomo potrebovali tudi kredit,« je napovedal. Osrednji upravni, socialni in izobraževalni objekt bo sicer imel številne javne funkcije, kot so center ponovne uporabe, večnamenski prostor za izobraževanja in dogodke javnih skupnosti, sprejemnico v zbirni center in upravne prostore komunalnega podjetja.
Berčon je na novinarski konferenci, ki je sicer potekala ob Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov, povedal, da na območju, kjer je Komunala Kranj zadolžena za ravnanje z odpadki (občine Kranj, Šenčur, Preddvor in Jezersko), kljub ozaveščanju količine odpadkov naraščajo. Predlani so jih zbrali skoraj 27.300 ton, lani dobrih 28 tisoč, letos naj bi jih po ocenah zbrali skoraj 30 tisoč ton.
V letošnjem tednu zmanjšanja odpadkov je bil poseben poudarek na zmanjševanju količin odpadne hrane. V odvoz bioloških odpadkov je v omenjenih štirih občinah z dobrimi 70 tisoč prebivalci vključenih 47 tisoč prebivalcev, od tega dobrih 21 tisoč v večstanovanjskih objektih. Njihovi stanovalci so se dolžni vključiti v zbiranje bioloških odpadkov, medtem ko se v individualnih objektih lahko odločijo za kompostiranje. Tako je v odvoz bioloških odpadkov vključena približno polovica individualnih hiš, je razložil Berčon.
Komunala Kranj v povprečju zbere okoli 4800 ton bioloških odpadkov na leto. To po besedah direktorja pomeni približno 1,5 milijona evrov stroškov, pri čemer pol milijona plačajo prevzemniku, milijon evrov pa stane logistika. Ker prihodki iz naslova bioloških odpadkov ne pokrivajo stroškov, so se odločili izvesti nekaj ukrepov, za katere Berčon upa, da se bodo obnesli in da ne bo treba dražiti položnic. »Uporabnike v individualnih hišah bomo poskušali nagovoriti, da čim več kompostirajo, ker je to najcenejša oblika za vse,« je napovedal Berčon. Poleg tega bodo z novim letom pilotno uvedli spremembo zimskega urnika na območjih individualnih pozidav, tako da bodo od januarja do marca biološke odpadke namesto na dva tedna odvažali na tri, namesto poletne in zimske tarife pa bodo uvedli pavšalni znesek, ki bo na položnicah enakomerno porazdeljen preko celega leta. Na območjih večstanovanjskih objektov bosta odvoz in obračunavanje bioloških odpadkov ostala nespremenjena.
Berčon se je dotaknil tudi zimske službe, ki jo izvajajo na območju Mestne občine Kranj. Zagotovil je, da so z več kot 50 delavci, 50 vozili in mehanizacijo ter 250 tonami soli na zalogi na zimo dobro pripravljeni.
Direktor Komunale Kranj je predstavil še svoje stališče do ta čas zelo aktualne teme – ideje o uvedbi kavcijskega sistema za povratno embalažo v Sloveniji. Za razliko od uradnega stališča stanovske zbornice komunalnega gospodarstva je podprl namero ministrstva za okolje, ki jo podpirajo tudi nevladne okoljske organizacije. Po besedah Berčona niso vse komunale proti kavcijskemu sistemu: »Na Gorenjskem večina ali pa vsi direktorji komunalnih podjetij podpiramo kavcijski sistem.« Kot je poudaril, kavcijski sistem vzpostavi sledljivost, medtem ko je trenuten sistem prevzemanja embalaže preko izbranih državnih koncesionarjev nepregleden.
