Ključen je pedagoški mir

Pedagoški inštitut ter ministrstvo za vzgojo in izobraževanje sta pred dnevi predstavila najnovejše rezultate Mednarodne raziskave poučevanja in učenja iz leta 2024. Gre za eno najobsežnejših študij o učiteljskem poklicu na svetu. Njeni rezultati ponujajo dragocen vpogled v to, kako učitelji po svetu, pa tudi v Sloveniji, doživljajo svoje delo, kakšni so njihovi delovni pogoji, odnosi v šolskih kolektivih ter kako sami ocenjujejo svoj vpliv na učence in širšo skupnost. Med ključnimi vidiki raziskave je tudi zadovoljstvo učiteljev, ki predstavlja pomemben kazalnik kakovosti celotnega šolskega sistema.

Raziskava je pokazala, da je v primerjavi s predhodno raziskavo pred šestimi leti nekoliko upadlo zadovoljstvo z delom pri učiteljih – z delom je sicer zadovoljna velika večina učiteljev v Sloveniji, a so deleži pod mednarodnimi povprečji. Manj kot s poklicem na splošno pa so bili leta 2024, še pred plačno reformo, učitelji zadovoljni s svojimi plačami. Ne glede na to pa je delež učiteljev, mlajših od trideset let, ki razmišljajo, da bi učiteljski poklic v naslednjih petih letih opustili, celo nekoliko nižji, kot znaša mednarodno povprečje. K temu, da je posameznik zadovoljen v svojem poklicu in vztraja v izbranem poklicu, zagotovo pripomore ustrezno plačilo za opravljeno delo, a prav tako pomemben dejavnik zadovoljstva so tudi odnosi v kolektivu in v povezavi s starši ter splošna družbena klima in dojemanje učiteljskega poklica. Zadovoljstvo s poklicem tako nikoli ni zgolj osebna stvar posameznika, temveč sistemski odraz pogojev, ki jih v primeru učiteljev ustvarja šolska politika. K preobremenjenosti gotovo največ prispeva kopica administrativnih nalog, ki nimajo neposredne povezave z učnim procesom, učitelji pa pogosto poudarjajo tudi občutek, da njihovo delo v družbi ni dovolj cenjeno, kar vpliva na njihovo samopodobo in dolgoročno motivacijo. Če torej želimo ohraniti kakovosten in motiviran učiteljski kader, mu je nujno zagotoviti ustrezno podporo – od zmanjšanja administrativnih bremen in izboljšanja možnosti za strokovni razvoj do večjega družbenega priznanja učiteljskega poklica.

Prav preveč administrativnega dela, reševanje pomislekov staršev ali skrbnikov in vzdrževanje discipline v razredu učitelji v raziskavi najpogosteje navajajo tudi kot vire stresa. Kot ugotavljajo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, zato učitelji potrebujejo predvsem nekaj pedagoškega miru za izvajanje kakovostnega vzgojno-izobraževalnega procesa, kar je mogoče v prvi vrsti doseči z negovanjem medsebojnih odnosov znotraj kolektivov, z učenci in s starši. Kajti moramo se zavedati, da če bodo zadovoljni učitelji, bodo lahko zadovoljni tudi učenci in dijaki.