Kmalu brez župnije?

Dražgoše – Nadškofija Ljubljana namerava Župnijo Dražgoše skupaj z Župnijo Zali Log priključiti Župniji Železniki. Dražgošani tako že dobro leto in pol nimajo več rednih maš; kasneje so si sicer izborili, da jih imajo vsaj vsako drugo soboto. Ob tem opozarjajo, da bi se župnik v Železnikih Tine Skok in ljubljanski nadškof Stanislav Zore združevanja župnij morala lotiti povsem drugače ter da so neuspešni pri iskanju dialoga in pojasnil. »Zaradi težav s pomanjkanjem duhovnikov se Dražgošani zavedamo, da so spremembe potrebne, vendar postopne, premišljene in izvedene vsaj malo demokratično in v soglasju z župljani,« je poudaril Dražgošan Rok Pintar.

Pintar je spomnil, da je župljane avgusta 2023 močno presenetil zapis v župnijskem glasilu Občestvo, da je bilo na sestanku dekanijskih duhovnikov z nadškofom Zoretom določeno, da »nadaljujemo proces povezovanja in združevanja župnij, tako da soupravi Dražgoše in Zali Log pripravimo za ukinitev pravne osebnosti in da bosta v naslednjih dveh letih s statusom podružnice tudi formalno priključeni Župniji Železniki«. Verniki v Dražgošah in na Zalem Logu so kmalu za tem na župnika in nadškofa naslovili pismo, v katerem so poudarili, da se bojijo zatona verskega življenja v njihovih krajih, ter zastavili vrsto vprašanj, med drugim glede dostopnosti cerkvenih objektov in njihovega vzdrževanja, na katera pa jim po besedah Pintarja še do danes večinoma niso odgovorili.

Povedal je, da so bila preslišana tudi opozorila, da v dražgoški župniji že dlje časa nimajo ne pastoralnega ne gospodarskega sveta, nakar so decembra lani na nadškofijo naslovili poziv k ustanovitvi formalnih župnijskih teles. Ker ni bilo učinka, je Pintar v imenu skupine nekdanjih članov župnijskega pastoralnega in gospodarskega sveta glede nedelovanja gospodarskega sveta januarja letos na cerkveno sodišče vložil pritožbi zaradi kršitve zakonika cerkvenega prava in Zoretovega neukrepanja. Sodišče jim je sredi marca sporočilo, da ni pristojno za obravnavo tega; povedalo jim je, kam se morajo pritožiti in se po napovedih Pintarja tudi bodo, a čakajo, »ker si v vrhu slovenske Cerkve v povezavi z Dražgošami iz dneva v dan močneje sodijo že sami«.

Nadškof je sicer 10. februarja izdal dekrete o imenovanju ključarjev v župnijah Dražgoše, Železniki in Zali Log ter s tem, kot je bilo zapisano v župnijskem glasilu, potrdil sestavo župnijskih gospodarskih svetov za naslednji petletni mandat. Ključarje so v vsaki župniji umestili pri mašah – v Dražgošah v soboto, 8. marca, ko so verniki izvedeli, kdo sta ključarja, ki z župnikom Skokom na čelu tvorita župnijski gospodarski svet. Kot je opozoril Pintar, pa še vedno čakajo na javno objavo sestav gospodarskih in pastoralnih svetov v vseh treh župnijah, ki jih želijo povezati. Poleg tega po njegovih besedah v Dražgošah tudi manjka en član gospodarskega sveta (ali pa ga nadškofija noče razkriti), ki da mora imeti vsaj tri člane, pri čemer župnik ni član, ampak predsedujoči.

Župnik: Gre za formalno dejanje

Glede očitka Dražgošanov, da jim nočejo omogočiti vpogleda v sestavo novih župnijskih svetov ter drugih za njihovo župnijo pomembnih listin, je župnik Tine Skok pojasnil, da so bila imena novih ključarjev in članov župnijskih gospodarskih svetov javno prebrana pri nedeljskih mašah na Zalem Logu 1. marca, v Železnikih 2. marca in v Dražgošah 8. marca. »Tudi v preteklosti so bila ta imenovanja izpeljana na tak predpisan način. Same listine pa imajo značaj varovanega arhivskega gradiva.« O pritožbi Dražgošanov na cerkveno sodišče je župnik dejal, da se nanaša na to, da ključarji in gospodarski svet niso imeli formalno podaljšanega mandata. »Je pa bilo v vseh letih, kljub temu, konstruktivno izvedenih veliko projektov zahtevne obnove ter rednega vzdrževanja cerkve, saj formalnemu imenovanju nihče ni posvečal pozornosti.« Župnik je opozoril, da se je v zvezi s pristojnostmi ključarjev v zadnjem času razširila napačna in zavajajoča informacija, da ključarji s svojim podpisom dajejo soglasje in potrjujejo postopek pridružitve župnij. »Župnije ustanavlja in ukinja samo krajevni škof,« je poudaril.

Župnik je pojasnil, da je združitev župnij formalno dejanje, ko se manjša župnija, ki že dlje časa nima svojega župnika in ni realne možnosti, da bi ga znova dobila, ukine in kot podružnica pridruži večji župniji. »Župnija Dražgoše je v soupravi že osemdeset let, kar pomeni, da nima svojega župnika, ampak da je že od konca druge svetove vojne oskrbovana iz Železnikov,« je razložil Skok. Na vprašanje, kako bo v prihodnje z mašami in dostopnostjo cerkve tako v Dražgošah kot tudi na Zalem Logu, je odgovoril: »Urnik svetih maš je odvisen od pastoralnih potreb in personalnih zmožnosti. V Dražgošah je cerkev odprta v času svetih maš in ob priložnostih, ki so vnaprej dogovorjene. Na Zalem Logu in v Železnikih pa sta cerkvi odprti ne samo ob času svetih maš, ampak sta za osebno molitev dostopni ves dan. Za dostopnost je poskrbljeno preko ključarjev, ključi pa so zaupani tudi nekaterim sodelavcem za namen, kot je vnaprej dogovorjeno.«

Nadškofija: Župnije ukinja škof

Župnije ustanavlja oz. ukinja krajevni škof po posvetovanju z duhovniškim svetom, pri tem niti župnik, še manj pa ključarji ali druga župnijska telesa nimajo vloge, poudarja tudi generalni vikar Nadškofije Ljubljana Franc Šuštar. Kot pojasnjuje, župnik zastopa župnijo v vseh pravnih poslih in upravlja njeno premoženje, župnijska gospodarski in pastoralni svet pa sta zgolj posvetovalna organa. Glede očitane kršitve zakonika cerkvenega prava v nadškofiji pojasnjujejo, da ni mogoče govoriti o težki kršitvi: »Naše cerkveno sodišče je na 'prijavo' odgovorilo, da za obravnavanje ni pristojno, ker gre pri imenovanju članov župnijskega gospodarskega sveta za upravno dejanje, ki je v pristojnosti škofa. Šlo je za določene neurejene oz. zatečene upravne formalnosti, kljub temu pa so vse pastoralne dejavnosti in gospodarski projekti potekali, kar priznavajo tudi farani.« Sedanja situacija je torej urejena in skladna z zakonikom cerkvenega prava, je zatrdil Šuštar. Glede mandatov župnijskih pastoralnih svetov pa je pojasnil, da so ti poenoteni v celotni nadškofiji, zato bo novi imenovan z naslednjim sklicem v letu 2026.

Situacija po župnijah je sicer zaradi pomanjkanja duhovnikov in višanja njihove starosti (trenutno v Nadškofiji Ljubljana 63 let) vedno težja. »Postopki združevanja in preoblikovanja župnij že dalj časa potekajo v celotni naši nadškofiji in tudi po drugih slovenskih škofijah, saj se je v 250 letih, odkar je bilo to nazadnje celostno urejeno, situacija zelo spremenila. V ljubljanski nadškofiji je bilo leta 2019 pridruženih 12 župnij, leta 2024 dve župniji, za leto 2026 pa se načrtuje pridružitev več župnij,« je še razložil Šuštar.