Knjižnice so srce vsake šole

Kranj – »Šolske knjižnice imajo ključno vlogo pri zagotavljanju sistematičnega in kakovostnega izobraževanja od vrtca do univerze. Niso le zbirke knjig, ampak so prostor znanja, radovednosti, raziskovanja, povezovanja in ustvarjalnosti. Ozaveščajo, spodbujajo in razvijajo spretnosti, ki so temelj za uspešno vseživljenjsko učenje in življenje v sodobni družbi,« so v Sekciji za šolske knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS) poudarili ob letošnjem oktobru, mednarodnem mesecu šolskih knjižnic. Ob tej priložnosti je prejšnji teden v Mestni knjižnici Kranj potekal tudi drugi strokovni simpozij šolskih knjižničarjev, na katerem so med drugim govorili o pomenu sodelovanja šolskega knjižničarja pri načrtovanju in izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela na šoli, integriranosti knjižničnih vsebin vanj in o zakonitostih uspešne komunikacije.

Šolske knjižnice so srce vsake šole in izjemno pomemben element izobraževalnega sistema, je poudarila predsednica zveze bibliotekarskih društev Damjana Vovk. »Za mnoge otroke je prvi obisk šolske knjižnice tudi prvi stik s knjigo, z živim spremljevalcem, in šolska knjižnica je eden redkih prostorov v šoli, kjer otrok začuti, da branje ni prisila, temveč način, kako potešiti radovednost. Ta prva izkušnja je odločilna, šolski knjižničarji pa pri tem igrajo ključno vlogo. Obiski šolskih knjižnic lahko postavijo temelje vseživljenjske ljubezni do branja, raziskovanja in obiskovanja knjižnic,« je povedala.

Umetna inteligenca in knjižnice

Letošnji mednarodni teden šolskih knjižnic poteka pod sloganom Onkraj knjižnih polic: umetna inteligenca, knjižnice in prihodnost zgodb, ki poziva k razmisleku o tem, kako bodo knjižnice in umetna inteligenca skupaj oblikovali svet zgodb, znanja in izobraževanja v prihodnjih letih. Kot je dejala Andreja Urbanec, predsednica Sekcije za šolske knjižnice, sicer knjižničarka na Osnovni šoli Orehek, umetna inteligenca vsaj v osnovnošolske knjižnice še ni vdrla. »Smo pa knjižničarji ključni element pri tem, da uporabnike naučimo kritične uporabe umetne inteligence. Vemo, da ta tehnologija ogromno omogoča, vendar vemo tudi, da lahko 'halucinira' in daje napačne podatke. Zato moramo uporabnike naučiti, kako te informacije kritično vrednotiti.«

Največji problem šolskih knjižnic danes je, da že več let čakajo na pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti v šolskih knjižnicah, ki ga predvideva zakon o knjižničarstvu. »Pravilnik bi moral začrtati smer razvoja, določiti pomoč, do katere bi bile knjižnice upravičene. Trenutno so namenska sredstva za nakup gradiva popolnoma nedorečena. To pomeni, da šole sredstva za knjige črpajo iz materialnih stroškov, ki niso namensko določeni. Posledično je od šole do šole različno, koliko denarja lahko knjižnica nameni za novo gradivo,« je opozorila Andreja Urbanec.