Ko je vroče tudi na delovnem mestu
06.07.2025, 12:48
Delodajalec je v Izjavi o varnosti z oceno tveganja dolžan oceniti tudi tveganja, povezana z vročino, in določiti ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov temperaturnih razmer na varnost in zdravje delavcev.
Ljubljana – Kot kaže, bo vročinski val s koncem tedna naposled popustil, a poletje se je šele dobro začelo, in če se bodo uresničile sezonske vremenske napovedi, se bomo morali še spoprijeti z visokimi temperaturami. Na Inšpektoratu RS za delo poudarjajo, da imajo temperaturne razmere v delovnem okolju ključno vlogo pri zdravju, dobrem počutju in delovni učinkovitosti zaposlenih. »Visoke temperature lahko privedejo do izčrpanosti, zmanjšane koncentracije, zdravstvenih težav delavcev ter večje možnosti nezgod pri delu. Tveganje lahko predstavljajo tako za delo na prostem kot tudi v zaprtih prostorih, kjer ni ustreznega prezračevanja ali hlajenja.« Vendar opažajo, da številni delodajalci toplotne obremenitve še vedno ne prepoznavajo kot dejavnika tveganja. »Zaposleni, ki menijo, da delajo v neustreznih pogojih, naj takoj obvestijo delodajalca. Naslednji korak pa je prijava na inšpektorat.« Kot so nam še pojasnili, inšpektorji redno izvajajo nadzore, povezane s pogoji dela pri visokih temperaturah, vsako leto pa ob prvih vročinskih valovih prejmejo tudi povečano število prijav delavcev, ki opozarjajo na neustrezne delovne pogoje.
»Visoke temperature lahko privedejo do izčrpanosti, zmanjšane koncentracije, zdravstvenih težav delavcev ter večje možnosti nezgod pri delu.«
Glede ugotovljenih kršitev so na inšpektoratu navedli podatek, da je bilo od leta 2020 do junija 2025 zabeleženih 1176 kršitev prvega odstavka 19. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu, ki določa obveznost delodajalca, da zagotovi varno delovno okolje skladno z oceno tveganja. »Čeprav se večina teh kršitev nanaša na neustrezno delovno opremo in splošne varnostne pogoje, je del njih povezan tudi s temperaturnimi razmerami.«
Na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije smo izvedeli, da so se nekateri v minulih dneh obrnili tudi nanje – predvsem z vprašanji, ki se navezujejo na to, kaj je delodajalec dolžan zagotoviti, ko temperatura postane neznosna. Dodali so še, da primere, o katerih so obveščeni, obravnavajo individualno; običajno najprej sami stopijo v stik z delodajalcem oziroma podajo pobudo za zagotovitev ustreznih razmer.
V prostorih ne več kot 28 stopinj Celzija
Ključna merila za zagotavljanje primernega delovnega okolja so opredeljena v že omenjenem zakonu o varnosti in zdravju pri delu ter Pravilniku o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, ki med drugim določa, da mora temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim časom ustrezati fiziološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizičnim obremenitvam pri delu, razen v hladilnicah, kjer se upoštevajo kriteriji za delo v mrazu. Poleg tega je v 25. členu zapisano, da temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati 28 stopinj Celzija, izjema so tako imenovani vroči delovni prostori, kjer je dovoljeno višje temperaturno območje, vendar je v tem primeru treba poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, hodnikih in stopniščih, ki so v povezavi z vročimi delovnimi prostori, ni višja od dvajset stopinj Celzija.
V Izjavi o varnosti z oceno tveganja mora delodajalec oceniti tveganje, povezano z vročino, in določiti ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov temperaturnih razmer na varnost in zdravje delavcev. »Dokument vključuje ukrepe za zmanjševanje tveganj, povezanih z neugodnimi vremenskimi razmerami, in je osnova za organizacijo delovnega procesa, prilagoditev prostorov ter morebitne dodatne zaščitne ukrepe v ekstremnih vremenskih pogojih,« so pojasnili na inšpektoratu. Med ukrepi za varno in prijetno delovno okolje navajajo redno preverjanje in vzdrževanje klimatskih naprav ter ogrevalnih sistemov, zagotavljanje primernih delovnih oblačil in zaščitne opreme za delo v ekstremnih razmerah, organizacijo odmorov v klimatiziranih prostorih ali zagotavljanje dodatnega počitka pri visokih temperaturah, izvedbo rednih meritev temperature na delovnih mestih in prilagoditev delovnih pogojev glede na ugotovitve ter ozaveščanje zaposlenih o pomembnosti hidracije in prilagoditvi delovnega ritma na vremenske razmere.