Koalicijski partnerji so se na koalicijskem vrhu na Brdu pri Kranju poenotili o ključnih ciljih do konca mandata – krepitev javnega zdravstva, vzdržni pokojninski sistem in gradnja stanovanj za mlade. / Foto: Nebojsa Tejic/STA
Stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica so v ponedeljek na koalicijskem vrhu na Brdu pri Kranju dogovorile ključne cilje do konca mandata. Gre za krepitev javnega zdravstva, vzdržni pokojninski sistem in gradnjo stanovanj za mlade. »Te cilje lahko izvedemo do konca tega mandata in jih bomo izvedli skupaj,« je po vrhu napovedal premier Robert Golob. Glede pokojninske reforme je zatrdil, da so pogajanja s socialnimi partnerji pri koncu, delovne dobe pa ne bodo podaljševali in ostaja 40 let. O višanju obrambnih izdatkov po besedah Goloba niso govorili.
V SDS so zbiranje podpisov za razpis referenduma o zakonu o dodatku k pokojninam za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki so ga začeli 20. februarja, v sredo že predčasno končali. Rok za zbiranje podpisov se sicer izteče šele 26. marca, za razpis referenduma pa je treba zbrati 40.000 podpisov, s čimer pa v SDS očitno niso imeli velikih težav. Koliko podpisov so zbrali, bodo prešteli v teh dneh, so napovedali v stranki. »Pri tem referendumu gre za več kot zgolj za privilegije, gre tudi za odločanje o tem, kam nas vodi ta aktualna slovenska vlada, ki troši denar za vse drugo kot za Slovenijo in za Slovence,« je sicer prejšnji teden ob oddaji svojega podpisa v Ljubljani dejal predsednik SDS Janez Janša. O kazenski ovadbi, ki jo je Levica vložila zoper SDS zaradi uporabe fotografije umetnice Maje Smrekar na plakatih v kampanji za zbiranje podpisov, je Janša dejal, da ne pozna nobenega vrhunskega umetnika v Sloveniji ali v svetu, ki bi bil užaljen ali pa ki bi celo posegel po kazenski ovadbi zato, ker se v javnosti predstavlja njegovo delo. »Samo nekdo, ki se zaveda, da tisto, za kar je bil nagrajen, ni umetnost, ampak neka zblojenost, poseže po represiji,« je povedal. Smrekarjeva je sicer prejšnji teden v opominu pred tožbo od SDS za uporabo njene fotografije, na kateri doji psa, zahtevala 50 tisoč evrov odškodnine in odstranitev oziroma uničenje vseh spornih plakatov.
Odnos med predsednico republike Natašo Pirc Musar in predsednikom vlade Robertom Golobom je vse prej kot rožnat, še dodatno pa ga je pred dnevi začinila premierjeva kritika predsednice v pogovoru za N1, ko je dejal, da je ravnanje predsednice pri kadrovskih zadevah neodgovorno in nedržavotvorno. Izjavo je Golob podal pred srečanjem s Pirc Musarjevo prejšnji petek, na katerem naj bi se pogovarjala tudi na temo kandidata za guvernerja Banke Slovenije. Kot pa je Golob dejal za N1, dodatno usklajevanje o Saši Jazbec, ki ima podporo koalicije, sploh ni potrebno. »Predsednik vlade me je kot politik razočaral,« se je odzvala Pirc Musarjeva, ki je premierjevo obračunavanje preko medijev označila za nedržavotvorno in politično nezrelo izsiljevanje. Med drugim je dejala, da ima v postopku imenovanja predsednik države vlogo predlagatelja, državni zbor pa vlogo glasovalca o predlogu. »Vlada v to enačbo ni vključena, in to z razlogom, saj gre v primeru Banke Slovenije za institucijo, ki mora delovati popolnoma neodvisno,« je poudarila. Kot je pojasnila, je bila pri kandidatki Jazbečevi deležna določenih pritiskov, glede njenega imenovanja pa ima tudi določene pomisleke. Na očitek Goloba, da je Slovenija v Svetu Evropske centralne banke brez predstavnika v času, ko se odloča o obrambnih izdatkih držav, »zato, ker predsednica ne zmore opravljati svoje naloge«, pa je Pirc Musarjeva odgovorila, da o povišanju izdatkov za obrambo in varnost odločajo vlade posameznih držav, in ne Evropska centralna banka. »To bi predsednik vlade seveda moral vedeti,« je dejala. Po njenih besedah premierjeve izjave kažejo na nerazumevanje delovanja politike, pomena delitve oblasti in delovanja neodvisnih institucij.
Po tragičnem požaru v nočnem lokalu v Kočanih v Severni Makedoniji, v katerem je v nedeljo umrlo 59 ljudi, 196 pa je bilo poškodovanih, so ta teden v Slovenijo na zdravljenje prispele štiri osebe s hudimi opeklinam; dve se zdravita v ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru, dve pa v mariborskem. Tri od njih so življenjsko ogrožene. V državo so jih pripeljali z letaloma Slovenske vojske. Severna Makedonija je namreč takoj po požaru zaprosila za pomoč preko mehanizma Evropske unije, slovenska vlada pa se je odločila, da bo na zdravljenje sprejela štiri najhuje poškodovane. Celotna vrednost pomoči Severni Makedoniji znaša do 550.000 evrov, Evropska komisija pa lahko povrne 75 odstotkov stroškov transporta pacientov, so sporočili iz vlade.
