Koliko je invalidskih podjetij

Škofja Loka, Železniki – V zadnjem obdobju slovensko javnost pretresa dogajanje okrog invalidskega podjetja CSS v Škofji Loki. To je eno izmed trenutno 154 registriranih invalidskih podjetij v Sloveniji.

Invalidska podjetja so zaradi zagotavljanja delovnih mest za invalide posebnega pomena. Podjetje lahko posluje kot invalidsko, če med celim poslovnim letom zaposluje in usposablja najmanj 40 odstotkov invalidov od vseh zaposlenih. To je eden izmed pogojev. Z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so sporočili, da je bilo 31. decembra 2024 v invalidskih podjetjih zaposlenih 11.141 oseb, od tega 5.736 invalidov. Od leta 2006, ko je v veljavo stopil Pravilnik o invalidskih podjetjih, jih je bilo iz registra izbrisanih 68. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, je bil razlog za izbris največkrat vloga samega podjetja.

Na Gorenjskem je trenutno registriranih 16 invalidskih podjetij. Zanimivo, da so kar štiri v Škofji Loki. Poleg že omenjenega CSS so to Lokateks, Sibo IP in Prizma IP. Poleg njih pa še Akron (Medvode), Aktiva TS (Trzin), Sava Medical in storitve ter Peruna iz Kranja, SIJ SUZ (Jesenice), Invarst in Broline iz Mengša, Domel IP (Železniki), Intos in Nano plus iz Domžal, PGP Inde (Tržič) ter Lipbled IPPS z Bleda.

Sibo IP zaposluje osemnajst invalidov

Izkušnje sta nam predstavili invalidski podjetji Sibo IP in Domel IP. »Sibo IP je lokalno škofjeloško invalidsko podjetje, ki deluje v okviru mednarodnega družinskega podjetja Sibo Group. To že več kot pol stoletja s svojimi izdelki uspešno in kontinuirano zadovoljuje potrebe največjih svetovnih znamk na področju kozmetike, ustne nege, farmacije, lepotnih in tehničnih izdelkov. Sibo IP je današnje poslanstvo dokončno izoblikovalo leta 2017, razvilo pa se je iz podjetja, ustanovljenega leta 1990. Že zelo zgodaj smo namreč opazili, da lahko kot podjetje v svoje vrste sprejmemo tudi tiste, ki jim je življenje njihov vsakdan otežilo. Sprva smo delovnim invalidom pomagali tako, da smo uporabljali zgolj storitve zunanje agencije, a smo kmalu ugotovili, da lahko zanje poskrbimo sami, s svojim lastnim podjetjem. Tako je nastalo podjetje Sibo IP, kjer je danes zaposlenih več kot trideset delavcev,« je pojasnil Žiga Jesenovec, vodja kadrovsko-pravnega oddelka.

Kot poudarja, je za čim uspešnejšo sinergijo v lokalnem okolju treba sodelovati na različnih področjih. »V podjetju Sibo IP se zavedamo pomena vključevanja vseh, ne glede na njihove fizične, zdravstvene, rasne ali kakšne druge razlike. In če lahko pomagamo tistim, ki imajo nekaj več zdravstvenih težav ali pa delne fizične omejitve, smo tega še toliko bolj veseli. Verjamemo, in naše izkušnje to tudi dokazujejo, da je delo z invalidi lahko v zadovoljstvo obeh strani. Z zaposlovanjem invalidov pomagamo njihovemu samostojnejšemu vključevanju v družbo in delovne procese, kot podjetje pa smo zadovoljni z njihovim prispevkom pri izdelavi najrazličnejših izdelkov.«

Sibo IP za svoje delovanje zaposluje delavce s statusom invalida, kakor tudi delavce, ki tega statusa nimajo. V podjetju tako deluje 18 invalidov, 13 pa je drugih zaposlenih. Pravijo, da je povpraševanje veliko. »Zaradi raznih ugodnosti in olajšav, ki jih država nudi invalidskim podjetjem, ter predvsem vse večjega socialnega čuta in odgovornosti podjetnikov za družbo in ljudi je povpraševanje po delu sposobnih invalidov veliko. Posledično je število brezposelnih, a dela zmožnih invalidov manjše. S ponudbo delovnih invalidov na trgu je enako kot z delavci, ki nimajo statusa delovnega invalida. Enkrat jih praktično ni, spet drugič ponudba presega povpraševanje,« je dejal Jesenovec. Pri svojem delu potrebujejo različne prilagoditve. »Invalidi v prvi vrsti opravljajo zgolj in samo tisto delo, ki so ga glede na preostalo delovno zmožnost sposobni opravljati. To se navezuje na čas dela, obseg in na način, da to v nobenem primeru ne ogroža ali poslabšuje njihovega zdravja. Delo opravljajo na prilagojenih delovnih mestih, s prilagojenimi delovnimi sredstvi in so pod stalnim nadzorom mentorja. Mentor je oseba, ki jim v vsakem trenutku lahko nudi potrebno pomoč. Včasih je to lahko le kratek pogovor ali pa fizična pomoč pri delovnih procesih. Največ delovnih invalidov v našem podjetju je zaposlenih v prostoru, namenjenem pregledovanju in sestavi izdelkov. Glede na omejitve oz. sposobnosti in želje pa določeni svoje delovne naloge opravljajo tudi v bolj aktivnem okolju,« je opisal Jesenovec. Za oceno njihove delovne zmožnosti sodelujejo z zunanjim strokovnim izvajalcem, ki obdobno ocenjuje posameznikovo delovno zmožnost ter določi morebitne prilagoditve delovnega mesta ali postopkov.

Načrti podjetja so ohraniti uspešnost sodelovanja z zaposlenimi z invalidskim statusom, saj je to izjemno dobrodošlo za obe strani. »V skladu s tem si želimo še dodatno zaposliti invalide in širiti obseg poslovanja podjetja Sibo IP. Prepričani smo namreč, da je vključujoče zaposlovanje invalidov eden od načinov gospodarskega in socialnega podpiranja naše lokalne skupnosti,« je zaključil Jesenovec.

Domel IP od lani v svojih prostorih

Invalidsko podjetje Domel IP je bilo ustanovljeno leta 2003. »Odločitev za to je bila predvsem posledica želje po izboljšanju pogojev za invalide, zaposlene v podjetjih skupine Domel Slovenija. Ugotovljeno je bilo, da lahko optimalne pogoje zagotavljamo le, če imamo jasno začrtane smernice in način dela z invalidi,« je pojasnila Martina Razingar, direktorica podjetja Domel IP. Trenutno imajo zaposlenih 36 oseb, od tega 20 invalidov. »Slednji opravljajo lažje delovne operacije, skladno z omejitvami, ki jih imajo. Vsako delovno mesto za vsakega invalida strokovno pregledamo in prilagodimo. Z oddelkom za varstvo pri delu in strokovno sodelavko s kadrovskega področja se skupaj z vodjem in invalidom pogovorimo, delovno mesto prilagodimo, če je treba, invalidu damo tudi možnost, da predlaga morebitne spremembe in prilagoditve, da se mu delo olajša. Imamo pa invalide tako v režijskih službah kot tudi v proizvodnih delovnih procesih,« je predstavila. Doslej se jim še ni zgodilo, da bi invalide na trgu dela iskali. »Za zdaj razmerje vzdržujemo in s tem nimamo težav, je pa res, da gre za starejšo populacijo, ki se bo začela upokojevati, in bomo verjetno morali razmišljati tudi v smeri zaposlovanja invalidov. V tem trenutku take potrebe ni, odprtih delovnih mest v podjetju nimamo.«

Njihova izkušnja je dobra. »Najpomembnejše je, da lažje zagotovimo prilagojeno delovno okolje za invalide, tudi s pomočjo odstopljenih prispevkov, ki jih investiramo v prilagoditve delovnih mest za invalide.« Podjetje Domel IP ima od maja lani svoje prostore na Češnjici v Železnikih. Ne nameravajo se niti širiti niti zmanjševati. »Načrt je predvsem, da vzdržujemo obstoječe stanje in obseg dela, ki je vzdržen in obvladljiv. Programi so vpeljani in dobro delamo kot podpora in pomoč glavnim procesom in proizvodnji podjetja Domel. Nekaj manjših investicij nas v letošnjem letu še čaka, a nič kaj bistvenega, saj smo lani in leta 2023 naredili velik korak s selitvijo podjetja na Češnjico,« je še povedala Martina Razingar.