Kot veslanje proti toku

Začeli so se Tedni vseživljenjskega učenja, najvidnejša promocijska kampanja na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji. Letos praznuje tri desetletja povezovanja in organizacije najrazličnejših dogodkov, prireditev, akcij in drugih dejavnosti z namenom spodbujanja vedoželjnosti, preseganja stereotipnih predstav o tem, kaj je učenje in čemu je namenjeno, ozaveščanja, da je pomembno v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih posameznik prevzema v svojem življenju, odstiranja priložnosti za pridobivanje novih znanj in veščin ...

V jubilejni izvedbi projekta, ki jo usklajuje mreža štiridesetih koordinatorjev na čelu z Andragoškim centrom Slovenije, bo pozitiven odnos do učenja razvijalo okoli dva tisoč izvajalcev: različne ustanove, društva, nevladne organizacije, interesne skupine … V petih tednih bodo pripravili skupno blizu devet tisoč dogodkov, od dnevov odprtih vrat, predstavitev izobraževalnih programov, različnih učnih in ustvarjalnih delavnic do kulturnih, športnih in drugih družabnih dogodkov. Eden najvidnejših bo bržkone Parada učenja – dan učečih se skupnosti, ki bo prihodnjo sredo, 21. maja, potekala v 23 krajih, med drugim tudi v Kranju, Škofji Loki, Medvodah in na Jesenicah.

Sporočila o pomenu vseživljenjskega učenja bodo zgoščena v času, ko je učenje nemara na vrhuncu tudi med tistimi, ki ga doživljajo kot obvezo in nanj morda (še) ne gledajo tako kot rimski filozof Seneka, ki je dejal, da se ne učimo za šolo, ampak za življenje. V kopici modrosti, ki govorijo o tem, da je učenje del življenja, je nemara bolj nazorna misel, ki pravi, da je učenje kot veslanje proti toku – ko prenehaš veslati, te odnese nazaj. V današnjem hitro spreminjajočem se svetu, prežetem z informacijami in tehnologijo, je spoprijemanje s tokom še toliko pomembnejše. Z nadgrajevanjem znanja in spretnosti se človek lažje znajde, lažje prilagaja in je bolj pripravljen na spremembe.

Pomen mehkih veščin, kot so sposobnost prilagajanja, kritično mišljenje in digitalna pismenost, narašča, so med drugim poudarili v državnem svetu, ko so pred dnevi organizirali posvet o poklicih prihodnosti. Razvoj umetne inteligence, avtomatizacija in zelene tehnologije namreč preoblikujejo povpraševanje po znanjih in kompetencah; nekateri poklici izgubljajo pomen, pojavljajo se novi, ključno za uspeh na sodobnem trgu dela postaja interdisciplinarno znanje, saj kompleksni izzivi zahtevajo povezovanje različnih področij, so pojasnili. Ob tem, da je vseživljenjsko učenje neizogibno, pa je bilo eno glavnih sporočil posveta tudi, da je nujno premišljeno prilagajanje izobraževalnih programov, s sodelovanjem šolstva in gospodarstva.