Kranj v znamenju Prešerna in kulture

Kranj – Že 23. Prešernov smenj je staro mestno jedro spremenil v živahen oder kulture, zgodovine in ustvarjalnosti, kjer so se na 19 prizoriščih zvrstili številni nastopi, razstave, sejmi domače obrti in glasbeni dogodki. Direktor Zavoda za turizem in kulturo Kranj Klemen Malovrh je v uvodnem nagovoru, ki ga je začel s Prešernovo Gloso, poudaril razsežnost dogodka in njegov utrip. »Prešernov smenj je res poseben – prav na vsakem koraku se začuti kulturno dogajanje.« Ob tem je dejal, da bi lahko rekli, da ob kulturnem prazniku Kranj s 60 dogodki, 19 prizorišči in 700 nastopajočimi postane slovenska prestolnica kulture.

Prešernov smenj ni le dogodek, temveč doživetje, ki prizorišče za nekaj ur prestavi v zgodovino. V mestnem jedru se prepletajo glasba, ples, gledališče in prijetna druženja, kulturne ustanove pa na stežaj odprejo vrata in obiskovalcem ponudijo bogat, raznolik program. Župan Matjaž Rakovec je med drugim dejal, da Slovenija na ta dan slavi kulturo in spomin na največjega pesnika Franceta Prešerna, prav Kranj pa kot Prešernovo mesto gosti eno najodmevnejših prireditev ob kulturnem prazniku. »Prešernov smenj v nekaj urah poveže na tisoče ljudi, mestni utrip vrne v 19. stoletje ter prepleta tradicijo in sodobno ustvarjalnost,« je dejal. Posebej je omenil tudi novo prizorišče – mestno tržnico. V posebni slovesnosti pred uradnim odprtjem Prešernovega smenja so namreč po 35 letih ponovno odprli vrata, ki mestno tržnico povezujejo z Glavnim trgom.

Svet potrebuje več kulture

Slovesnost ob odprtju Prešernovega smenja je združila tudi številne visoke goste iz političnega vrha države. Kranj je na ta dan gostil predsednico republike Natašo Pirc Musar, predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, ministrice Tanjo Fajon, Asto Vrečko in Alenko Bratušek, ministra Boruta Sajovica ter številne poslanke in poslance. Zbrane je nagovorila Urška Klakočar Zupančič, ki je poudarila, da slovenski kulturni praznik ni zgolj obletnica Prešernove smrti, temveč skupni poklon vsem slovenskim umetnikom in njihovi vlogi pri oblikovanju narodne identitete. Opozorila je, da kultura in svoboda izražanja nista samoumevni ter da so življenjske zgodbe kulturnih ustvarjalcev skozi zgodovino na simbolični ravni pogosto slika našega naroda in boja za svobodo. »Pri tem mislim predvsem na svobodo izražanja idej in misli brez omejitev, ki jih je skozi zgodovino prednje postavljalo bodisi okolje bodisi zaplankana in vase zaverovana politika,« je pojasnila in dodala, da svet dandanes potrebuje več kulture. Ob obletnici smrti našega največjega pesnika so se mu v Kranju poklonili tudi s polaganjem venca na njegov grob v Prešernovem gaju.

Čas se zavrti nazaj

Mesto se je v nedeljo preobleklo v 19. stoletje. Slišati je bilo mogoče Prešernove recitale, spremljati nastope folklornih skupin in drugih nastopajočih, uživati v zvokih lajn, med množico, ki Kranj zapolni do zadnjega kotička, pa smo lahko zasledili številne cilindre in oprave preteklega časa. Da Prešernov smenj ni le slovesnost, temveč predvsem praznik ljudi, dokazujejo tudi obiskovalci. Med njimi je bil tudi Toni Šilar iz Stražišča, ki se dogodka udeležuje vsako leto. Zanj je 8. februar dan, ki ga ne gre izpustiti – dan, ko se spominjamo ne le Franceta Prešerna, temveč tudi drugih pomembnih ustvarjalcev. »Vsakič pridem in vsakič se kaj novega naučim,« je dejal.