Lani rekordno toplo leto

Ljubljana – Agencija RS za okolje je pred kratkim predstavila podnebne in hidrološke značilnosti leta 2024 v Sloveniji in v svetu. Po navedbah njihovih klimatologov je bilo lansko leto globalno leto presežkov: v svetovnem merilu daleč najtoplejše leto vsaj od sredine 19. stoletja, rekordno toplo pa je bilo tudi na ravni Slovenije – vsaj od leta 1950, odkar imajo na voljo primerljive podatke.

Najtoplejši dan v zgodovini meritev

Klimatolog Gregor Vertačnik je v predstavitvi lanskih podnebnih razmer po svetu povedal, da je bila po podatkih Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi povprečna globalna temperatura pri tleh približno 15,1 stopinje Celzija, kar je dobro desetinko več kot v prejšnjem najtoplejšem letu 2023, sedem desetink nad povprečjem obdobja 1991–2020 in 1,6 stopinje nad povprečjem predindustrijske dobe oz. druge polovice 19. stoletja. Po besedah Vertačnika so tudi druge ustanove, ki se ukvarjajo s podnebnimi podatki, prišle do podobnega rezultata; skupna ocena je približno 1,55 stopinje nad povprečjem predindustrijske dobe. »Leto 2024 je verjetno prvo leto v zgodovini meritev, ki je preseglo prag 1,5 stopinje Celzija, omenjen tudi v pariškem sporazumu.« Opozoril je, da hitro naraščanje temperature traja že približno pet desetletij. »Z današnjim tempom segrevanja bomo kmalu prišli do dveh stopinj Celzija in se bomo brez izrazitih ukrepov težko vrnili nazaj do 1,5 stopinje.«

Po podatkih Vertačnika je bilo na svetovni ravni zadnjih deset let najtoplejših deset let v 175-letni dobi meritev, lani pa je bil izmerjen tudi najtoplejši dan v zgodovini meritev: 22. julij z globalno povprečno temperaturo 17,16 stopinje. Lansko leto je bilo rekordno toplo za približno četrtino površja planeta in za 40 odstotkov prebivalstva. Rekordno toplo je bilo tudi v Evropi: 1,47 stopinje nad povprečjem obdobja 1991–2020.

Že tretje zaporedno rekordno toplo leto

Klimatologinja Katja Kozjek Mihelec je pojasnila, da je bilo skoraj povsod po Sloveniji preteklo leto najtoplejše v zadnjih 75 letih. Povprečna temperatura zraka na ravni države je znašala okoli 11,3 stopinje Celzija, kar 1,5 stopinje več kot predlani in 1,8 stopinje nad povprečjem obdobja 1991–2020. »Največji odkloni so bili v vzhodni polovici države in na jugu ter v gorah, najnižji odkloni pa so bili po nižinah Primorske in po nekaterih delih Ljubljanske kotline.« Katja Kozjek Mihelec je povedala tudi, da je bilo lansko leto že tretje zaporedno rekordno toplo leto, pri čemer sta leti 2022 in 2023 imeli odklon okoli 1,3 stopinje, preteklo leto pa je bilo še za pol stopinje toplejše.

Trend naraščanja temperature v Sloveniji zaznavajo že od 70. let prejšnjega stoletja. »Od takrat se je ozračje ogrelo za 2,7 stopinje. Ta trend se je v zadnjih dveh desetletjih še pohitril in trenutno znaša 0,7 stopinje na desetletje,« je pojasnila Katja Kozjek Mihelec in dodala, da je bilo osem najtoplejših let doslej v zadnjem desetletju.

Nadpovprečno namočeno, a skromno s snegom

Lansko leto je bilo tudi nadpovprečno namočeno: kazalnik letne višine padavin je na državni ravni znašal 110 odstotkov, kar lansko leto uvršča na 11. mesto najbolj namočenih let v obdobju po 1950. »Izredno namočeno je bilo predvsem v krajih od Karavank proti Pohorju. Tu je bilo 20 do 30 odstotkov več padavin od dolgoletnega povprečja,« je navedla Katja Kozjek Mihelec. Nekaj mesecev je bilo izrazito namočenih – januar, marec, maj in september so dolgoletno povprečje presegli vsaj za 50 odstotkov, noben mesec pa ni bil izrazito suh.

Lansko leto je bilo skoraj povsod po državi zelo skromno s snegom, hkrati pa skladno s trendi v preteklih letih, je dejala omenjena klimatologinja. »Po nižinah je bila edina omembe vredna snežna epizoda v drugi polovici januarja. Malce višje, v alpskih dolinah in sredogorju, so bile zlasti v februarju in marcu in tudi v decembru snežne razmere precej slabe, nekoliko boljše pa je bilo v visokogorju. Na Kredarici je bila višina snežne odeje od januarja do junija ter oktobra še v okviru normalnih vrednosti, novembra in decembra pa močno podpovprečna.«

Reke bolj vodnate

Hidrologinja Maja Koprivšek je povedala, da so bile lani slovenske reke v povprečju za okoli 15 odstotkov bolj vodnate kot v primerjalnem obdobju 1991–2020. Preteklo leto je bilo šesto najbolj vodnato od leta 1981. Najbolj vodnate so bile alpske reke, povirje Soče in Save ter Drava. Sava v Radovljici je dosegla tretji največji srednji letni pretok. Relativno najbolj vodnat je bil junij (najbolj vodnat po letu 1986), ko se je po slovenskih rekah pretakalo kar dvakrat več vode kot običajno v juniju. Julij je bil po podatkih Koprivškove precej manj vodnat, čeprav se je takrat zgodilo tudi nekaj hudourniških dogodkov, vendar so bili lokalni in niso veliko prispevali k skupni vodnatosti, so pa povzročili več težav zaradi zemeljskih plazov, med drugim v dolini Kokre.

Toplo je bilo tudi morje. V Kopru je njegova lanska srednja letna temperatura znašala 18,6 stopinje in je najvišja doslej; prejšnjo najvišjo iz leta 2023 je presegla kar za 0,6 stopinje. Nove najvišje letne temperature morja niso zabeležili; znašala je 30,5 stopinje, kar predstavlja peto najvišjo letno temperaturo morja. Najvišja je še vedno 31,3 stopinje iz leta 2011.