Lani v gorah manj nesreč in reševanj

Kranj – Številne preventivne aktivnosti Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS), drugih organizacij in institucij ter objave medijev kažejo rezultate. »Verjamemo, da je lansko zmanjšanje skupnega števila nesreč vsaj deloma posledica celoletnega ozaveščanja in preventivnih aktivnosti, ki jih izvajajo številne organizacije po vsej Sloveniji,« so optimistični v GRZS, vendar hkrati poudarjajo, da dela še zdaleč ni konec. »Zavedamo se, da je v gorah vedno več ljudi, zato cilj ostaja nespremenjen – da število nesreč v gorah narašča počasneje kot število obiskovalcev gora.«

Zdrs najpogostejši vzrok

Kot so pojasnili v GRZS, je zdrs še vedno najpogostejši vzrok nesreč, lani je botroval 25 odstotkom vseh primerov. Sledi nepoznavanje terena (24 odstotkov), tretji najpogostejši dejavnik pa je telesna nepripravljenost (17 odstotkov), ki pogosto sovpada s precenjevanjem lastnih sposobnosti. »Prav tako ugotavljamo, da je v kar 22 odstotkih primerov glavni razlog za nesrečo neustrezna osebna ali tehnična oprema. Kljub vse večjemu ozaveščanju o pomembnosti pravilne opremljenosti ta delež ostaja skrb vzbujajoče visok,« so pojasnili.

Največ nesreč nastane pri hoji po označenih poteh (58 odstotkov), sledi brezpotje oziroma skrenitev z ustaljene poti (deset odstotkov). Plezanje predstavlja šest odstotkov nesreč, medtem ko je sedem odstotkov nesreč povezanih z aktivnostmi v zraku. V primerjavi z letom 2023, ko so pri turnem smučanju zabeležili tri odstotke nesreč, so jih lani le še en odstotek. »Upad pripisujemo občutno manjši količini snega v primerjavi s preteklimi leti.«

Več smrtnih nesreč

Lani je bilo v gorah 37 nesreč s smrtnim izidom, kar je več kot v letu 2023, ko jih je bilo 28. »Ta podatek nas boleče opominja, da so gore nevarne in da reševalci, kljub vsem prizadevanjem, nismo vsemogočni. Nepredvidljive okoliščine, na katere nimamo vpliva, bodo vedno del gorskega sveta. Vendar lahko s skrbno preventivo, načrtovanjem tur in natančnim spremljanjem vremenskih razmer prispevamo k temu, da so takšni dogodki čim redkejši,« so poudarili v GRZS.

Manj reševanj tujcev

Na drugi strani opažajo, da se je delež reševanj nepoškodovanih oseb v letu 2024 zmanjšal, in sicer na 41 odstotkov, medtem ko jih je bilo leto poprej dva odstotka več. »Upamo, da to kaže na večje zavedanje gornikov o lastnih omejitvah. Kljub temu pa ta delež ostaja razmeroma visok, kar nas ponovno opozarja na pomen temeljite priprave in odgovornega obiska gora.« Delež tujcev med ponesrečenimi se je po navedbah GRZS glede na leto poprej zmanjšal za 15 odstotkov – 289 rešenih tujih državljanov v letu 2024 in 335 v letu 2023. Med rešenimi so najpogosteje državljani Nemčije (58), sledijo Čehi (31), Nizozemci (28), Poljaki (19) in Belgijci (17). »Gre predvsem za obiskovalce iz držav, kjer so gore manj pogoste ali manj zahtevne, kar lahko tudi vodi v podcenjevanje slovenskega gorskega sveta.«

Za varen obisk gora

Ob robu so v GRZS še enkrat opozorili, da so gore zahtevne, a bodo varnejše z odgovornim obiskom in spoštovanjem narave. »Statistika leta 2024 nas uči, da so izboljšave možne, vendar zahtevajo vztrajnost in kontinuirano delo,« so sklenili.