Lastnik Majdičevega mlina se je zamenjal

Kranj – Propadajoči Majdičev mlin, ki je v noči s 26. na 27. september 2022 v celoti pogorel, še vedno predstavlja nevarnost za okolico. Mestna občina Kranj je zato aprila 2024 sprožila tožbo proti lastniku, podjetju Savski biser, zaradi odstranitve škodne nevarnosti. Po ocenah občine bi morebitna zrušitev stavbe lahko ogrozila življenja ljudi ali povzročila večjo materialno škodo. Kot je na pripravljalnem naroku pojasnil pooblaščenec Mestne občine Kranj Aljoša Ravnikar, je grozeča nevarnost še dodatno izkazana z dogodki, ki so nastali po vložitvi tožbe in po zadnjem naroku. V začetku decembra 2025 je namreč prišlo do ponovnega krušenja ometa in opeke, kosi pa so padli na Staro cesto, ki teče po zahodni strani objekta.

Novi lastniki

Situacijo je dodatno zapletla lastniška sprememba. Po besedah pooblaščenca tožene stranke, Rudija Potrpina, je podjetje Savski biser januarja nepremičnino prodalo družbi Eltim, ki je kot novi lastnik že vpisana tudi v zemljiško knjigo. »Ker tožena stranka ni več lastnica predmetne nepremičnine, nima nobene stvarne pravice, ki bi ji dovoljevala dostop na nepremičnino in poseganje vanjo, še manj pa porušitev, je očitno tožbeni zahtevek neutemeljen,« je poudaril Potrpin in predlagal, da sodišče tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Na drugi strani je Ravnikar opozoril, da v skladu z zakonskimi določili sprememba lastnika ni ovira za nadaljevanje pravde. »V tej zadevi je povsem očitno, da bi lahko najprej tožena stranka nato pa vsak naslednji pridobitelj nepremičnine redno odsvajal nepremičnino novemu pridobitelju. Tožeča stranka pa s takim verižnim odsvajanjem nepremičnine odstranitve škodne nevarnosti nikoli ne bi mogla doseči,« je poudaril. Ob tem je sodišču predlagal, da poizve, ali je družba Eltim pripravljena stopiti v to pravdo namesto Savskega bisera oziroma naj jo povabi, da vstopi v postopek kot stranski intervenient na strani tožene stranke.

Zaslišali sodnega izvedenca

Sodnica je obravnavo odložila za dva meseca, na zadnjem naroku pa so kljub temu zaslišali sodnega izvedenca gradbene stroke Jana Dobnikarja. Ta je pojasnil, da nevarnost rušitve objekta obstaja, pri čemer je razložil, da je mogoče odpravo nevarnosti izvesti na različne načine. Za zatrepne zidove, ki so samostoječi in visoki od 1,5 do 2 metra, ne vidi druge rešitve kot njihovo odstranitev, saj bi ob morebitnem potresu predstavljali tveganje. Za preostale zidove pa so po njegovem strokovnem mnenju možne tudi alternativne rešitve, kot so znižanje zidov do nivoja ceste, armiranobetonska podkonstrukcija ali jeklena zatega, pri čemer je poudaril, da bi bilo nujno treba dodatno preveriti statiko.