Spremembe zakonodaje po navedbah ministrstva za naravne vire in prostor prinašajo jasnejša pravila, krajše in preglednejše postopke ter večjo pravno varnost pri gradnji. / Foto: arhiv Gorenjskega glasa
Spremembe zakonodaje po navedbah ministrstva za naravne vire in prostor prinašajo jasnejša pravila, krajše in preglednejše postopke ter večjo pravno varnost pri gradnji. / Foto: arhiv Gorenjskega glasa
Lažje in hitreje do dovoljenj
Pogledali smo, kaj prinašata noveli gradbenega zakona in zakona o urejanju prostora, ki ju je prejšnji teden potrdil državni zbor.
Kranj – Državni zbor je prejšnji teden sprejel noveli zakona o urejanju prostora in gradbenega zakona, ki prinašata jasnejša pravila, krajše in preglednejše postopke ter večjo pravno varnost pri gradnji, so poudarili na ministrstvu za naravne vire in prostor. Obenem se krepita strokovna odgovornost in nadzor, da bi preprečili škodljive posege v prostor. Po besedah ministra Jožeta Novaka sta noveli naslovili najpomembnejše težave v sistemu, minister v naslednjem mandatu pa bi moral oba zakona znova združiti v enoten pravni okvir. Poglejmo najpomembnejše rešitve obeh spremenjenih zakonov.
Spremenjeni gradbeni zakon po navedbah ministrstva prinaša ukrepe za hitrejšo izdajo gradbenega dovoljenja. Pospešeni so postopki pridobivanja mnenj, saj bodo morali mnenjedajalci mnenje izdati v 30 dneh (z dodatnim 15-dnevnim varovalnim rokom). Lastnikom stavb, pri katerih so se z evidentiranjem spremenili le denimo streha, napušč, balkon …, ne bo več treba ponovno pridobivati pravice graditi. Objekti, ki izkazujejo javni interes, bodo obravnavani prednostno. Po novem bo mogoče v času gradnje dovoliti manjša odstopanja od izdane dokumentacije, ne da bi bilo treba pridobivati novo gradbeno dovoljenje.
Novi gradbeni zakon za objekte daljšega obstoja, ki nimajo gradbenega dovoljenja ali so bili grajeni drugače, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju, prinaša dve različni rešitvi. V 145. členu je predviden postopek legalizacije za objekte, ki so bili vsaj v grobem zgrajeni pred novembrom 2017.
Drugo pot k legalizaciji objektov ponuja 150. člen. Ta ohranja že uveljavljeno domnevo, da so objekti, zgrajeni pred letom 1968, in enostanovanjske stavbe, zgrajene pred letom 2003, legalni. Domneva izdanega dovoljenja bo po novem veljala tudi za objekte, ki so zgrajeni do leta 1995, pa gradbenega ali uporabnega dovoljenja zanje ni mogoče najti. Da takšno dovoljenje vseeno obstaja, bo mogoče izkazovati s posrednimi dokazi, kot je npr. kupoprodajna pogodba z navedbo številke gradbenega dovoljenja. Ob tem sta pogoja za uveljavitev domneve še, da je objekt evidentiran v katastru in da po letu 1995 ni bil spremenjen v nasprotju z zakonom. Za nelegalne objekte, zgrajene po letu 2017, legalizacija ni mogoča.
Novela zakona o urejanju prostora pa med drugim prinaša pohitritev postopkov prostorskega načrtovanja, tako da bo pripravo državnega prostorskega načrta in občinskega prostorskega načrta mogoče pripraviti že v enem do dveh letih. Ciljno spremembo občinskega prostorskega načrta ali občinskega podrobnega prostorskega načrta za manjše območje, veliko do 5000 kvadratnih metrov, bo mogoče zaključiti v pol leta do enega leta.
Po novem komunalnega prispevka ni treba plačati za enostavne objekte, ki so pomožni objekti (nimajo samostojnih priključkov za vodo, kanalizacijo, elektriko), javna najemna stanovanja, gasilske objekte ter objekte za zaščito in reševanje. Komunalni prispevek je sicer treba plačati pred izdajo gradbenega dovoljenja.