Le vsak deseti študentski obrok zares zdrav

Ljubljana – Sistematično oceno ustreznosti ponudbe študentskih obrokov je Nacionalni inštitut za javno zdravje izvedel v sodelovanju s Študentsko organizacijo Slovenije v okviru programa Dober tek, študent!, ki ga sofinancira ministrstvo za zdravje. Pregledali so 142 obrokov iz 142 lokalov ponudnikov subvencionirane študentske prehrane. »Gre za obroke, ki so jih v obdobju april–junij 2025 samostojno izbrali študenti inšpektorji iz aktualne ponudbe in jih podrobno popisali v okviru rednega nadzora,« so pojasnili na inštitutu. Strokovnjaki Nacionalnega inštituta za javno zdravje so nato presojali kakovost in količino uporabljenih živil ter načine priprave hrane. Med 142 ocenjenimi obroki iz slovenskih gostinskih lokalov jih je bilo le deset odstotkov v celoti skladnih z merili zdravega obroka, 28,2 odstotka pa jih strokovnjaki ne priporočajo za vsakodnevno prehrano.

Premalo zelenjave, preveč cvrtja

Največ pomanjkljivosti so ugotovili pri sestavi obrokov. Kljub temu da je bila solata obvezni del ponudbe, je bilo zelenjave v povprečju premalo. Skoraj polovico krožnika (48,8 odstotka) so predstavljala škrobna živila, pogosto iz skupine enostavnih ogljikovih hidratov. Redko so bile na jedilnikih tudi ribe, ki so se pojavile le pri osmih odstotkih obrokov. Pri približno tretjini ocenjenih obrokov so zaznali eno ali dve ocvrti sestavini. Po drugi strani se jim zdi spodbudno, da so bile mesne jedi v veliki meri pripravljene iz mesa v izvorni obliki, še vedno pa je deset odstotkov obrokov kljub prehranskim priporočilom vsebovalo jedi iz visoko predelanih mesnih izdelkov. Poudarili so še, da je bila ponudba brezmesnih obrokov razmeroma dobro dostopna – 89 odstotkov lokalov je ponujalo vegetarijanski, polovica pa tudi veganski obrok.

Razlike med ponudniki

Raziskava je tudi pokazala, da je bilo prehransko neustreznih obrokov več pri ponudnikih hitre prehrane in tam, kjer je bilo študentsko doplačilo nižje ali ga sploh ni bilo. Ti obroki so pogosteje vsebovali ocvrte jedi in manj zelenjave. Bolje so se odrezale kuhinje javnih zavodov, kjer priprava hrane praviloma temelji na strokovnem načrtovanju jedilnikov. Matej Gregorič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je ob tem pojasnil, da raziskava ne dokazuje neposredne povezave med višino doplačila in kakovostjo obroka, vendar opozarja na potrebo po nadaljnjem razvoju sistema, ki bi zagotavljal tako kakovostno kot cenovno dostopno prehrano. Subvencionirana študentska prehrana je namreč eden od pomembnih ukrepov za izboljševanje socialne dostopnosti študija. To potrjuje tudi podatek, da je bilo samo lani unovčenih več kot 4,4 milijona subvencij za prehrano, je pojasnila Lucija Sevšek iz Študentske organizacije Slovenije.

Spodbude za kakovostnejšo ponudbo

Za izboljšanje ponudbe Nacionalni inštitut za javno zdravje ​spodbuja gostince k pridobitvi simbola Prava izbira, ki označuje prehransko ustreznejše obroke. Pomembno vlogo imajo tudi fakultete, dodajajo, ki lahko z razpisnimi pogoji vplivajo na ponudbo v menzah in avtomatih. Študentom pa strokovnjaki svetujejo, naj bodo pozorni na celostno sestavo obrokov, izbirajo preverjene ponudnike ter omejijo uživanje ocvrtih jedi in hitre prehrane.