Lepota voščilnic z lepimi željami

Po kakšnih kanalih mi bodo danes za osebni praznik voščili sorodniki, prijatelji in znanci? Po družbenih omrežjih, na katerih sem prisoten, morda bo na moj »naslov« prispel kakšen SMS ..., voščilnica že dolgo ne več. Nekoč, ko digitalno za uporabo v širši javnosti – beri običajne ljudi – še ni obstajalo, pa so bile voščilnice, sicer sorodnice razglednic, zelo priljubljen način medsebojnega komuniciranja na daljavo.

Danes bi temu morda rekli romantična preteklost, zato ne manjka zbiralcev, ki voščilnicam v sodobnosti dajejo nov pomen. Eden izmed njih je tudi Zmago Tančič, podpredsednik Numizmatičnega društva Slovenije, ki je v sodelovanju z Gorenjskim muzejem, to je že dolgoletna stalnica, pripravil tokratno razstavo voščilnic z naslovom Želim vam vse najboljše – voščilnice skozi čas. »Zbiranje razglednic in voščilnic je danes kar popularno, saj kraje, ki so jih poznali njihovi stari starši in starši, ljudje vidijo v podobi, ki je danes ni več. Tudi sam imam bogato zbirko razglednic predvsem Ljubljane in okolice, kar okrog devet tisoč kosov, med njimi tudi številne voščilnice, katerih del predstavljam na tej razstavi,« je povedal Zmago Tančič.

Od parkeljnov do zaljubljencev

Predhodnice voščilnic so bile okrašene vizitke, posetnice iz 18. in 19. stoletja, na katere so ob prazniku ali veselem dogodku pripisali le še voščilo in jih dali po slu odnesti naslovniku. Tudi dekorirani pisemski papirji z napisanim voščilom so predhodniki poznejših voščilnic. »Lep izbor iz svoje zbirke tovrstnih posetnic je za to razstavo pripravil zbiratelj Janez Lombergar. Nekateri primerki so prave male umetnine. Na dekoriranih listih lahko vidite, s kakšnim spoštovanjem, recimo do učiteljev, so nekoč ljudje pisali voščila,« je poudaril Tančič in povedal, da je bila zlata doba voščilnic in razglednic od konca 19. stoletja do dvajsetih let 20. stoletja, ko je tudi pošiljanje čestitk postalo sestavni del kulturnega življenja.

Razstavo – na ogled je skoraj štiristo voščilnic – ob že omenjenih starejših posetnicah tvorijo posamezni sklopi, vezani na praznike, začenši z voščilnicami ob zaznamovanju praznika sv. Miklavža, božiča in novega leta ter velike noči, posebno zanimiva pa so voščila za osebne praznike, poroke, rojstne dneve, godove in seveda ljubezenska sporočila. Na inovativen način je razstavo oblikovala Slavica Okorn.

Mojstri motivov

Velika večina voščilnic, ki so predstavljene na razstavi, je bila kupljena na našem etničnem prostoru. Ker pa po svoji starosti nekatere segajo tudi v čas Avstro-Ogrske ali pa so jih poslali naši izseljenci z različnih delov sveta, so pisane tudi v nemščini in drugih tujih jezikih. »Pozdrav iz daljine« je natisnjeno na eni izmed njih.

Voščilnice, še posebno »take ljubezenske«, so za tiste čase pravzaprav pomenile izjemno velik preobrat v navadah ljudi. Sporočila na njih so kar na lepem postala dostopna vsem, v najboljšem primeru le pismonoši, zato so se posluževali različnih skrivnih pisav in drugih zvijač, na primer pomena lege znamk. Na razstavi lahko spoznate, kako.

Da imajo voščilnice danes tudi umetniško vrednost, dajo vedeti avtorji motivov na voščilnicah, med njimi tudi naši znani umetniki: Maksim Gaspari, Hinko Smrekar, Saša Šantel, Ivan Vavpotič, Franjo Kopač in drugi. »Ta drobna tiskana sporočila nam danes pripovedujejo veliko več kot le vse najboljše. Govorijo o toplini, domiselnosti in človeški povezanosti v preteklosti,« je povedala direktorica Gorenjskega muzeja Jana Babšek. Še kako drži.