Tovorno letalo Airbus A300-600 družbe San Marino Executive Aviation, ki je letelo v imenu izraelske letalske družbe El Al, je opravljalo let iz Frankfurta v Tel Aviv. / Foto: Primož Pičulin
Letalo prevažalo medicinski material
Tovorno letalo, ki je v torek okoli 11.40 zaradi tehničnih težav med letom iz Frankfurta v Tel Aviv zasilno pristalo na Letališču Jožeta Pučnika, je v sredo nekaj po 14. uri poletelo proti belgijskemu letališču Liege.
Zgornji Brnik – V torek dopoldne so na ljubljanskem letališču sprožili standardne postopke za izredne razmere, ko je posadka tovornega letala Airbus A300-600 družbe San Marino Executive Aviation razglasila prvo stopnjo nevarnosti. Letalo je po približno 75 minutah od začetka težav varno pristalo na brniškem letališču in po več urah prizemljitve namesto v prvotno načrtovani Tel Aviv poletelo v belgijski Liege. Po naših neuradnih informacijah naj bi prevažalo medicinski material.
V torek ob 10.40 je v slovenski zračni prostor vstopilo tovorno letalo s tehničnimi težavami, ki je letelo iz Frankfurta v Tel Aviv. Šlo je za veliko, širokotrupno dvomotorno letalo, na katerem so bili štirje člani posadke, ki naj med letom in pristankom ne bi utrpeli poškodb. Po podatkih portala The Aviation Herald, ki je specializiran za novice o letalstvu in incidentih, je posadka približno osemdeset navtičnih milj severno od Ljubljane razglasila nevarnost druge stopnje in poročala o težavah z enim od generatorjev. V istem času je odpovedal tudi sistem ADS-B (Automatic Dependent Surveillance - Broadcast oz. samodejni odvisni nadzor), ki omogoča izmenjavo informacij o letalu, kot so lokacija, hitrost, višina in smer leta. Kot navaja portal The Aviation Herald, je posadka nato povečala nevarnost na prvo stopnjo in zahtevala preusmeritev v Ljubljano ter zadrževanje za porabo goriva.
Kot so pojasnili v Agenciji za civilno letalstvo, so njihovi nadzorniki ugotovili, da je imelo letalo pred zasilnim pristankom tehnične težave, ki so bile povezane z napajanjem električnega omrežja letala s strani letalskega motorja. Težave so v sredo odpravili, kar je letalu omogočilo nadaljevanje leta. Vendar pa ni poletelo proti prvotno načrtovanemu cilju v Tel Avivu, temveč v belgijski Liege. »Posadka je zagotovila, da letalo pred pristankom ni odvrglo goriva,« so navedli v agenciji in dodali, da so bile na krovu nevarne snovi, in sicer vnetljive trdne snovi, različne nevarne snovi, ogljikov dioksid v trdnem stanju (suhi led), jedke snovi in popolnoma regulirane litij-ionske baterije. »Operator ima dovoljenje za prevoz nevarnih snovi,« so dodali.
Po naših neuradnih, a zanesljivih informacijah, ki smo jih prejeli od predstavnika slovenskega podjetja, ki ima pogodbo z družbo San Marino Executive Aviation za linijsko vzdrževanje letal, naj bi letalo prevažalo medicinski material, ki je vključeval tudi kemikalije, zaradi česar naj bi bil tovor označen kot nevarna snov. »Letalo ni utrpelo resnih poškodb. Odpovedal je del električnega sistema. Posadka bi lahko nadaljevala let brez težav, a verjetno jih je v tistem trenutku zajela panika. Lastnik letala je že v torek zvečer iz Belgije pripeljal rezervni del na ljubljansko letališče, nakar smo napako na elektroniki, ki skrbi za pravilno delovanje generatorja, hitro odpravili še isti večer,« je za Gorenjski glas pojasnil omenjeni predstavnik, ki želi ostali anonimen.
Kontrolo zračnega prometa Slovenije so o tehničnih težavah letala, ki se je zaradi njih čez avstrijsko-slovensko mejo začelo spuščati, obvestili iz sosednje avstrijske kontrole zračnega prometa. Posadka letala jim je v enem od javljanj po sprva zelo slabi radijski zvezi razglasila nevarnost prve stopnje in zaprosila za pristanek na brniškem letališču. V Kontroli zračnega prometa Slovenije so pojasnili, da podrobnosti o vrsti oziroma vzrokih tehničnih težav tedaj niso bile jasne, jim je pa posadka letala sporočila, da prevaža nevaren tovor. »Sporočili so kode nevarnih snovi, ki smo jih posredovali pristojnim letališkim službam, ki so usposobljene za ustrezno ravnanje,« so dodali.
Ker je bilo letalo sprva še pretežko za pristanek, je nekaj časa krožilo, da je porabilo gorivo. Služba kontrole zračnega prometa je med tem zračni promet v osrednjem delu slovenskega zračnega prostora vodila ustrezno razglašeni nevarnosti prve stopnje. Ko je letalo porabilo toliko goriva, da je bila njegova masa ustrezna za pristanek, se je ob 11.35 letalo napotilo na pristanek na brniškem letališču, kjer je tudi varno pristalo ob 11.40. »Po pristanku tovornega letala v stiski se je takoj normaliziralo odvijanje zračnega prometa v slovenskem zračnem prostoru. Na brniškem letališču so tako takoj začela pristajati letala, ki so letalu v stiski odstopila prednost,« so še navedli.
V družbi Fraport Slovenija so po standardnih postopkih za ukrepanje v izrednih razmerah in v skladu z vrsto alarma aktivirali gasilsko letališko enoto in poklicno enoto iz Gasilsko reševalne službe Kranj. Poleg tega so iz Zdravstvenega doma Kranj na brniško letališče poslali urgentnega zdravnika in reševalno vozilo. V pripravljenosti so bile še enota nujne medicinske pomoči ZD Kranj in sosednje enote. »Izredni dogodek ni vplival na ostali letalski promet. Nekatera letala so krajši čas sicer čakala na vzlet, vendar do zamud ni prišlo,« so poudarili v družbi Fraport Slovenija, kjer pravijo, da tovrstnih alarmov ne zaznajo pogosto, a se jih nekaj vseeno zgodi vsako leto.
Po besedah poveljnika Gasilsko reševalne službe Kranj Andraža Šifrerja je bilo na letališče napotenih devet njihovih gasilcev, ki so se pridružili letališkim poklicnim gasilcem. Ob tem so aktivirali tudi ekipo dežurne izmene, ki je zamenjala gasilce, napotene na letališče, tako da je bilo skupno aktiviranih 15 zaposlenih. Na letališče so izvozili s štirimi gasilskimi vozili, med njimi je bilo tudi vozilo za posredovanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi. »Vozilo ima merilnike za nevarne snovi, vsebuje tudi plinotesne obleke, ki predstavljajo najvišjo stopnjo zaščite in omogočajo posredovanje v kontaminiranem prostoru,« je povedal Šifrer. Kranjski poklicni gasilci so bili v pripravljenosti dobri dve uri, vse do trenutka, ko je letalo varno pristalo, zato njihova intervencija ni bila potrebna.
Na državni ravni je za primere letalskih nesreč izdelan poseben načrt, pa je povedal generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin. V primeru, ko gre za tovorno letalo, je ukrepanje prilagojeno njegovemu tovoru. »Če gre za snovi, ki bi bile lahko potencialno nevarne, se po protokolu aktivirajo posebne državne službe, poleg tistih, ki so že na samem letališču,« je dejal Behin. Ob tem je poudaril, da so ekipe usposobljene za tovrstno posredovanje. »Je pa ukrepanje ob takšnih nesrečah vedno izziv, saj vključuje evakuacijo celotnega letališča, odpovedi letov, na letališču pa je običajno tudi večje število oseb iz več držav,« je dodal. V zadnjih letih niti na brniškem niti na mariborskem letališču ni bilo izrednih dogodkov, kjer bi bilo njihovo posredovanje potrebno, so pa po njegovih besedah bili posamezni primeri, ko je prišlo do odpovedi motorjev ali tehničnih napak tako na potniških kot tovornih letalih.
