Letos brez zimskega dodatka

Ljubljana – Upokojenci letos decembra ne bodo prejeli zimskega dodatka, tako kot so ga dobili lani in se je gibal v razponu od 58 do 182 evrov. V Zvezi društev upokojencev Slovenije so razočarani, da tako imenovane božičnice letos ne bo in se bodo morali zadovoljiti zgolj s februarsko redno letno uskladitvijo pokojnin. Še več, prepričani so, da si upokojenci zaslužijo 13. pokojnino, tako kot to velja v nekaterih sosednjih državah.

To pa je le ena od težav, ki tarejo slovenske upokojence, na sredini novinarski konferenci v Ljubljani so opozorili na še več žgočih tem. Kot je dejala predsednica zveze Zdenka Jan, se mnogim starejšim ne godi dobro, mnogi živijo slabo in jih je strah jutrišnjega dne.

Črt Kanoni, ki v zvezi skrbi za odnose z javnostjo, je ob tem menil, da kljub drugačnim predvolilnim obljubam koalicijski dogovor starejših ne upošteva. »Dovolj je 'šparanja' na račun nas, upokojencev!« je bil ogorčen.

Letni dodatek

Med težavami, na katere so opozorili, je izplačevanje letnega dodatka v petih razredih. To je v nasprotju s sistemskim zakonom, po katerem bi dodatek moral biti izplačan v dveh razredih, so opozorili. Še več, pravično bi bilo, da bi se izplačeval v enakem znesku vsem upokojencem, ne glede na višino pokojnine, tako kot tudi letni regres dobijo vsi zaposleni – od delavca do direktorja – v enaki višini. Po predlogu naj bi se sicer v letu 2025 letni dodatek zvišal za pet evrov in bo izplačan v petih višinah v razponu od 155 do 465 evrov.

Usklajevanje pokojnin

V zvezi imajo pripombe tudi na izhodišča pokojninske reforme. Kot so opozorili, je predvidena sprememba usklajevanja pokojnin »tihi nateg« sedanjih in bodočih upokojencev, zato želijo ohraniti sedanje kriterije usklajevanja, ki upoštevajo letno rast plač v 60-odstotnem deležu in rast inflacije v 40-odstotnem. Po novem naj bi se vpliv rasti povprečne plače postopno nižal na vsega 20 odstotkov, rast inflacije pa naj bi se upoštevala v 80-odstotnem deležu. »Predlagana nova formula pomeni trajno vedno večje zaostajanje pokojnin za povprečnim standardom družbe,« so opozorili.

Dolgotrajna oskrba

V zvezi se ne strinjajo z zakonom o dolgotrajni oskrbi, ki z julijem 2025 uvaja obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo v višini enega odstotka. Pri zaposlenih se bo odvajal od bruto plač, upokojenci pa ga bodo plačevali od neto pokojnin, kar v zvezi vidijo kot vdor v pokojninski sistem. Pokojnine so že tako nizke, da marsikateremu upokojencu ne omogočajo preživetja, so opozorili. Če jim odločevalci ne bodo prisluhnili, bodo zahtevali ustavno presojo zakona.

Zdravstvo za upokojence

Upokojenci, združeni v zvezo, so podali tudi pripombe k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti. Kot so opozorili, že uvodni členi na široko odpirajo vrata privatizaciji zdravstva po ameriškem vzoru. Neurejene čakalne dobe so prikladen izgovor za privatizacijo zdravstva, so poudarili, žal pa si upokojenci ne morejo privoščiti tržnih storitev v zdravstvu. Dejavnosti, ki so življenjskega pomena za prebivalce, kamor sodi tudi zdravje, ne smejo postati tržno blago, so poudarili.

Upokojenci in vnovična zaposlitev

»Oseba, ki je odslužila celotno delovno dobo in plačevala prispevke, ima pravico do polne pokojnine, ne glede na to, ali še naprej dela,« so prepričani v zvezi. Zato pokojnine ni dopustno zniževati, če upokojenec še naprej dela; gre za zasluženo pravico, ki temelji na preteklih prispevkih v pokojninski sistem, menijo. Ob tem so navedli primerjavo s sosednjo Avstrijo, kjer po njihovih navedbah upokojenci poleg starostne pokojnine lahko zaslužijo neomejene mesečne zneske, ki ne zmanjšajo višine pokojnine.

Prevozi, urad za starejše

Na novinarski konferenci so opozorili tudi na prevozno in mobilnostno revščino upokojencev. Nujno je treba ohraniti brezplačne prevoze v javnem potniškem prometu za starejše, so poudarili, saj dve tretjini Slovenije predstavlja podeželje, kjer za nameček zapirajo tudi zdravstvene domove, poštne in bančne urade, trgovine. V zvezi zahtevajo, da vlada prisluhne tudi zahtevi po uradu za starejše, opozorili pa so tudi na nasilje nad starejšimi. Kot je dodala predsednica Zdenka Jan, pa je nasilje tudi to, da družba in institucije ne prisluhnejo težavam upokojencev ali pa jim prisluhnejo preredko.

Na novinarski konferenci so sodelovali tudi predstavniki Sindikata upokojencev Slovenije, s katerim so v zvezi sklenili dogovor o sodelovanju.