Škofjeločanu Boštjanu Lindavu je uspelo na upravnem sodišču dokazati nezakonitost sklepa natečajne komisije, da je Senad Jušić primeren za položaj generalnega direktorja policije. / Foto: Tina Dokl
Nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav je uspel s tožbo na upravnem sodišču, ki je ugotovilo kršitev v postopku imenovanja generalnega direktorja policije Senada Jušića. Sodišče je ugotovilo, da Senad Jušić ni zadostil pogoju osemletnih delovnih izkušenj na vodstvenih položajih v javnem sektorju, zato je sklep posebne natečajne komisije, da Jušić izpolnjuje natečajne pogoje in da je primeren za položaj generalnega direktorja policije, pomanjkljivo obrazložen in tako nezakonit. To po mnenju Gregorja Verbajsa, odvetnika Lindava, ki sicer ne zahteva zaposlitve, pomeni, da je bilo tudi imenovanje Jušića nezakonito. Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar pa vztraja, da je imenovanje zdajšnjega generalnega direktorja zakonito, saj je upravno sodišče ugotovilo, da je bil sklep uradniškega sveta o izpolnjevanju pogojev Jušića za ta položaj pomanjkljivo obrazložen, ni pa presojalo, ali izpolnjuje pogoje o delovnih izkušnjah. Jušić sam pa meni, da daje sodba njegovi funkciji legitimnost, ker je sodišče zavrnilo zahtevek tožnika, da se razveljavi sklep vlade in odločba vlade o imenovanju Jušića. So pa zato v opozicijski stranki NSi pripravili interpelacijo zoper ministra Poklukarja in jo v sopodpis ponudili poslancem SDS ter nepovezanim poslancem Anžetu Logarju, Evi Irgl in Dejanu Kalohu. Interpelacijo lahko vloži deset poslancev, zato NSi z osmimi poslanci potrebuje vsaj še dva poslanska podpisa. Rok za odločitev je potekla včeraj. Vsi trije nepovezani poslanci so sicer za STA že prej napovedali, da bodo prispevali svoje podpise.
V javnosti še vedno močno odmeva tudi torkov neprijavljen shod podpornikov prvaka SDS Janeza Janše pred celjskim sodiščem, v katerem je potekalo sojenje Janši zaradi domnevno spornih poslov z zemljišči v Trenti. Zbrani so po poročanju prisotnih medijev protestirali proti »skorumpiranemu slovenskemu sodstvu«. Nagovoril jih je tudi Janša in med drugim dejal: »Današnje zborovanje v Celju je začetek upora proti krivosodju, ki bo trajal, dokler bo treba. Lahko nas zaprejo, lahko nam naložijo še 100.000 evrov kazni, a mi ne bomo odnehali.« Poudaril je še, da dokler jim ne bo uspelo vzpostaviti reforme, v Sloveniji ne bo ne demokracije ne vladavine prava. Na dogodek in Janševe besede se je kmalu odzvala ministrica za pravosodje Andreja Katič: »Vse izjave, ki spodbujajo sovraštvo, delijo družbo in zastrupljajo politični prostor, so nesprejemljive. Takšna dejanja ne le ogrožajo temeljne vrednote naše družbe, ampak tudi spodkopavajo zaupanje v naše pravosodje.«
Poslanska skupina SDS je v sredo napovedala vložitev predloga za razrešitev predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič. Očitajo ji kršenje poslovnika državnega zbora, ustave in zakonov ter neprimernega vedenja. Podpise k predlogu za razrešitev bo prispevalo tudi osem poslancev NSi, je napovedal predsednik NSi Matej Tonin. Klakočar Zupančičeva pa je po napovedi SDS o vložitvi predloga za njeno razrešitev dejala, da ima vsaka poslanska skupina pravico predlagati vse, kar je zakonito in ustavno. Ne glede na odločitev državnega zbora glede tega konkretnega predloga pa meni, »da se bo naslednji dan svet popolnoma enako vrtel kot dan pred tem«. V koalicijskih strankah so jo sicer že podprli. Za razrešitev predsednika državnega zbora je na tajnem glasovanju potrebnih 46 poslanskih glasov.
Ustavno sodišče je presodilo, da je ureditev, po kateri samske ženske ter ženske v istospolnih zvezah niso upravičene do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), neustavna. Državnemu zboru je naložilo, da mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta, do tedaj pa se sporne določbe še naprej uporabljajo. Spomnimo, da so v času vlade Janeza Drnovška (aprila 2001) sprejeto novelo zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih OBMP, po kateri bi bile do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo upravičene tudi samske ženske, volivci na kasnejšem zakonodajnem referendumu, ki ga je zahtevala tedanja opozicija, zavrnili. Zahtevo za oceno ustavnosti omenjenega zakona je oktobra 2020 vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Matejem T. Vatovcem (Levica), kasneje pa še zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. »Zahtevati, da ženska za dostop do OBMP (najprej) poišče partnerja, osnuje zakonsko zvezo ali zunajzakonsko skupnost in poskuša doseči zanositev po naravni poti, bi bilo v očitnem nasprotju z njenim dostojanstvom in zasebnostjo,« je sporočilo ustavno sodišče.
