Lokalna hrana moja izbira

Ljubljana – »Lokalna hrana ima izjemno vrednost. Je sveža, bogata s hranili, hkrati pa nosi zgodbo ljudi in pokrajin, kjer je zrasla,« je pred prvim tednom slovenske hrane, ki bo potekal med 11. in 17. novembrom, dejala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić. Na novinarski konferenci Moja izbira je lokalna hrana je poudarila tudi, da je pomembno krepiti zavest o pomenu lokalne hrane, po kateri bi morali posegati vse leto, in omenila pomen varovanja kmetijskih zemljišč, ki so temelj za pridelavo lokalne hrane.

Teden slovenske hrane, ki bo potekal vsak tretji teden v novembru, je vlada razglasila na pobudo enajstih stanovskih organizacij na čelu s prvopodpisano Čebelarsko zvezo Slovenije. Njen predsednik Boštjan Noč je opozoril na težave s ponaredki medu na trgu ter poudaril izreden pomen kratkih dobavnih verig in nakupa hrane slovenskega porekla. Dostopnost do nje v trgovinah pa je odvisna od samooskrbe pri določenih izdelkih, na kar je opozoril tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije dr. Jože Podgoršek. »V Sloveniji je samooskrba pri sadju in zelenjavi skrb vzbujajoča, zato si jo želimo povečati s smotrno uvedbo tehnologij, ki zagotavljajo bolj stabilne pogoje pridelave. A ključno vlogo pri samooskrbi imajo prav potrošniki, ko se odločajo za svoj nakup,« je razložil Podgoršek.

»Z uživanjem lokalne hrane podpiramo naše kmete, ohranjamo slovensko zemljo obdelano, prispevamo k manjši obremenitvi okolja ter se z vsakim obrokom povežemo s tradicijo,« pa je na novinarski konferenci, ki je potekala v enem od ljubljanskih domov za starejše, dejal minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Dodal je, da dostop do kakovostne hrane krepi tudi zdravje starejših. Lokalno pridelana hrana je bolj sveža, bolj hranljiva in bolj okusna, se je strinjala tudi generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Vesna Marinko.

Ena izmed osrednjih aktivnosti tedna bo tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga bodo 15. novembra imeli v številnih šolah in vrtcih. S tem projektom želijo po besedah Vesne Marinko utrditi tudi navado zajtrkovanja med mladimi, saj raziskave kažejo, da jih približno polovica ne zajtrkuje, čeprav to prinaša številne prednosti za zdravje in učinkovitost posameznika. Generalni direktor direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo Rado Kostrevc je dejal, da je prehrana v slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodih zgledno organizirana in kakovostna.