Prizor iz lutkovne predstave Čuk na palici, ki bo tudi predstavljena na festivalu Cikl Cakl. Besedilo zanjo je napisala Svetlana Makarovič. / Foto: KPD Šmihel
Šmihel pri Pliberku bo od torka, 15. oktobra, do nedelje, 20. oktobra, v znamenju lutk. Začel se bo že 24. mednarodni festival lutkovnega gledališča Cikl – Cakl, ki ga prirejata Katoliško prosvetno društvo Šmihel in Krščanska kulturna zveza iz Celovca. To bo očarljiv lutkarski teden, primeren za vsako družino, za starejše in mlajše, poudarjajo organizatorji. Koroške in gostujoče lutkovne skupine, tudi iz Slovenije, se bodo predstavile tako s klasičnimi zgodbami kot s sodobnimi predstavami. Dopoldne bodo predstave za šole in vrtce, v soboto in v nedeljo pa bodo predstave tudi za mlade in odrasle. Šmihelski festival in sploh lutkarstvo imajo pomembno vlogo tudi pri učenju in ohranjanju slovenskega jezika. Podrobnejše informacije lahko najdete na spletnih straneh šmihelskega društva in Krščanske kulturne zveze, prav tako pa tudi po telefonu na številki 0043 66436 60 007.
V zrcalni dvorani v poslopju koroške deželne vlade je v sredo, 25. septembra, deželni glavar dr. Peter Kaiser izročil visoka deželna odličja, častne znake za zasluge za deželo Koroško, petim koroškim Slovencem. Na priznanjih je dvojezično besedilo, prav tako pa sta deželni glavar dr. Kaiser in vodja deželnega protokola Christiana Ogris povedala nagovor in obrazložitev nagrad dvojezično. Prejemniki častnega znaka za zasluge za deželo Koroško so dr. Tomi Partl iz Mač nad Bistrico v Rožu, ugledni vodja dvojezičnega okrajnega sodišča v Borovljah, dolgoletni predsednik koroške nogometne zveze in predsednik častnega razsodišča Evropske nogometne zveze, mag. Ingrid Gasser iz Bilčovsa, ki je znala podjetništvo povezati z umetnostjo in je ustvarila park skulptur v svoji vasi Kajzaze pri Bilčovsu, profesor Roman Verdel, neutrudni zborovodja, pedagog in skladatelj, dolgoletni ravnatelj Slovenske glasbene šole in dejaven politik v občini Borovlje, Bernard Sadovnik, župan Občine Globasnica, predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev ter pobudnik sodelovanja na območju Alp in Jadrana, ter mag. Zalka Kuchling, nekdanja ravnateljica Slovenske gimnazije v Celovcu, ki se je pod njenim vodstvom vključila v najrazličnejše oblike regionalnega sodelovanja.