Maji niso izumrli

Ivan Šprajc med Maji

Slovenci imamo enega največjih poznavalcev majevske kulture in civilizacije. To je arheolog in etnolog Ivan Šprajc (1955), prav letos je prejel Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju arheoloških in arheoastronomskih raziskav v Mezoameriki. Kaj ga je vodilo v ta raziskovanja? »S tem vidikom arhitekture oziroma mezoameriške arheologije se ukvarjam lepo število let. Gre za orientacije v arhitekturi, danes lahko zatrdimo, da so bile vse pomembne stavbe, svetišča, tudi rezidenčne palače in upravne stavbe astronomsko orientirane večinoma proti sončevim vzhajališčem in zahajališčem na določene poljedelsko pomembne datume. Poznamo sicer tudi orientacije proti Venerinim in Luninim ekstremom, morda jih je nekaj celo glede na vzhajalne in zahajalne točke zvezd ali asterizmov, čeprav je to težje dokazati. Naša zadnja večja raziskava je bila osredotočena na najzgodnejše arhitektonske komplekse, kar jih poznamo v Mezoameriki, ti so iz drugega tisočletja pred našim štetjem, gre za najzgodnejšo monumentalno arhitekturo. Kolega Takeši Inomata, ki je tudi soavtor tega članka, je v zadnjih letih pregledoval lidarske podatke za območje vzdolž južne obale mehiškega zaliva, ki so prosto dostopni. Opazil je nekaj ogromnih arhitektonskih kompleksov, o katerih prej sploh nismo imeli pojma, naročil je podrobnejša laserska skeniranja. Teh kompleksov je nekaj sto, večina prej ni bila znana, ker je to v glavnem zemljena arhitektura. Danes je tam pokrajina, to so pašniki, nasadi, naselja, ceste, in ker so to tako ogromni kompleksi in seveda erodirani, sploh niso opazni oziroma ne vzbujajo pozornosti pri hoji skozi teren, ker se zdijo naravne vzpetine. Lidarski podatki pa pokažejo, da gre za geometrično pravilne oblike, ki jih narava po navadi ne ustvarja. Pozneje je tam na nekaterih teh najdišč opravil tudi arheološka izkopavanja, tako je dobil datacije za te komplekse, jaz pa sem predlagal, da naredimo arheoastronomsko raziskavo, s katero smo potem lahko ugotovili marsikaj novega.« To je bila že njegova 14. raziskava. »Na odpravi, ki sem jo ravno opisal, me sploh ni bilo na terenu, to je bilo vse opravljeno na računalniku z lidarskimi posnetki. Če pa govorimo o arheoloških terenskih pregledih, ki so na drugem koncu, v osrednjem delu polotoka Jukatan, teh je bilo do zdaj 13.« Kaj je posebnost majevske v primerjavi z drugimi starimi civilizacijami? »To, čemur danes rečemo Maji, je kolektivno ime za ljudstva, ki niso bila nikoli povezana v eni sami državi, to je bila cela vrsta večjih in manjših držav, ki so bile med sabo povezane z zavezništvi, lahko pa so si bile tudi sovražne. Ko pa imamo različne države, so si vladarji lahko vsak po svoje malo izmišljevali, zato imamo malo različne arhitekturne sloge, različne tipe okraševanja, različne detajle v sami hieroglifski pisavi ... Če primerjamo to s starim Egiptom, dobimo drugačno sliko, tam smo namreč imeli res ogromno centralizirano državo, kjer je vladal imperialni kanon, se pravi, vsi so morali v določenem obdobju početi podobne zadeve v arhitekturi, pri Majih pa zaradi politične razdrobljenosti vidimo večjo raznolikost.«

Zakaj so propadli

In zakaj je majevska civilizacija propadla? Vzrokov je več. »Recimo pretirano poljedelsko izkoriščanje. Naraščanje prebivalstva pri Majih je privedlo do tega, da so morali izkrčiti vedno več gozda, kar je imelo marsikje neugodne posledice zaradi pomanjkanja lesa. Ta material je bil zelo pomemben že za kuhanje, kurjavo in žganje keramike ter apna. Ker je bilo poljedelskih površin vedno manj, se je zemlja izčrpavala, potem so sledile vojne, kar me spominja na današnji svet. Te vojne so imele popolnoma destruktivne učinke, saj so povzročile razpad trgovskih mrež, brez trgovine pa si kulture Majev ne moremo predstavljati, to je namreč kraški svet, kjer ni pomembnih surovin, kot je bil recimo obsidian (vulkansko steklo), ki je bil gotovo eden najdragocenejših materialov, ki so ga uporabljali za orodja, razne kline, sulične in puščične osti. A obsidian najdemo samo ponekod na vulkanskih območjih, uvažali so ga iz višav Gvatemale, uvažati je bilo treba sol ... Ko se je ta trgovina pretrgala, je bilo to usodno.« (Vir: intervju Slavka Jeriča z Ivanom Šprajcem na MMC RTV SLO)

V fokusu

Priznam: Maji niso ravno aktualna tema, a so večno zanimivi. Sicer pa se je v žarišču pozornosti poleg Ukrajine in Gaze znašel padec Asadove diktature v Siriji pa odprtje prenovljene katedrale Notre-Dame v Parizu in še kaj bi se našlo …