Marcos (Marko) Bajuk (1952–2026)

V 74. letu starosti je umrl baritonist, profesor solopetja in zborovodja Marcos (Marko) Bajuk.

Marcos Bajuk se je rodil 29. marca 1952 v Mendozi očetu Marku Bajuku (1915–2007) in materi Katarini Bajuk, roj. Petrič (1913–1995). Je vnuk Marka Bajuka (1882–1961), znanega filologa, ravnatelja, zborovodje in zbiratelja ter prirejevalca slovenskih ljudskih pesmi.

Starši Marcosa (Marka) Bajuka so se leta 1945 iz Ljubljane umaknili na Koroško, od tam pa leta 1948 v Argentino v mesto Mendoza.

Marcos (Marko) Bajuk je zaključil akademski študij solopetja na Universidad Nacional de Cuyo v Mendozi. Leta 1987 se je iz Mendoze preselil v Ljubljano.

Svoje življenje je zapisal glasbi. Največji odtis je pustil v glasbeni poustvarjalnosti ter kot pevski pedagog. V Mendozi je pel v različnih zborih in nekatere tudi vodil; dve leti je bil zborovodja Mendoškega slovenskega pevskega zbora. Bil je sourednik zbornika »Še bomo peli« z notnim materialom slovenskih ljudskih pesmi svojega deda. Tudi po prihodu v Slovenijo je nadaljeval objavljanje v strokovnih zbornikih in revijah, pisal je za tednik Svobodna Slovenija = Eslovenia libre (časopis slovenskih izseljencev v Argentini).

Kot baritonist se je posebej uveljavil v interpretacijah samospevov, pa tudi v drugi koncertni in komorni glasbi. Leta 1988 je za Radio Ljubljana posnel cikel samospevov Josipa Ipavca, in sicer tako v izvorni nemški različici kot tudi v slovenskem prevodu Pavleta Oblaka. Na različnih koncertih je sodeloval kot solist ter kot član Komornega zbora RTV Slovenija. Deloval je tudi kot cerkveni glasbenik.

Glavnino svojega poklica je deloval kot glasbeni pedagog. Že od leta 1990 je solopetje učil na Srednji glasbeni in baletni šoli Ljubljana (pozneje Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana), tudi kot vodja oddelka za solopetje. Poučeval je tudi na glasbenih šolah v Tržiču in Idriji. Bil je mentor številnim priznanim slovenskim pevcem, kot so: Matjaž Robavs, Barbara Kozelj, Alenka Gotar, Matej Vovk, Nina Kompare Volasko, Marko Kobal, Anika Logar.

Bil je ustanovni član in prvi predsednik Društva slovenskih pevskih pedagogov, od leta 2022 je njegov častni član. V začetku 90. let je aktivno sodeloval pri pripravi nacionalnih učnih načrtov za program solopetja.

Zadnjih dvajset let življenja je preživel v svoji hiši v Ljubnem, upokojil se je leta 2021. V prostem času je nadaljeval družinsko tradicijo izdelovanja belokranjskih pisanic.

Številne generacije njegovih učencev se ga spomnijo kot odločnega, vedrega, iskrenega, izrazito pozitivnega, empatičnega in razgledanega človeka.

Marcos (Marko) Bajuk se je poslovil na svojem domu v Ljubnem v soboto, 21. marca 2026, ob 23.10.