Marija in Maja za Radio Agora

Sredi oktobra je bil na Generalnem konzulatu Republike Slovenije v Celovcu drugi pogovor z naslovom Od tu in tam z Majo. Maja je namreč Maja Balant Slobodjanac, generalna konzula Republike Slovenije v Celovcu. Pogovori so objavljeni v programu večjezične nekomercialne radijske postaje Agora.

Gostja drugega pogovornega večera je bila upokojena dolgoletna odgovorna urednica in direktorica Gorenjskega glasa Marija Volčjak! To je priznanje njej in tudi Gorenjskemu glasu za večdesetletno skrbno, redno poročanje o slovenski manjšini na Koroškem in tudi v sosednji Kanalski dolini. Gorenjski glas na Koroškem ni več nepoznani tujek. Je časopis, ki Gorenjkam in Gorenjcem širi zanimanje in obzorje pogleda na Koroško in na tam živeče Slovence, na njihova prizadevanja za ohranitev slovenskega jezika in kulture ter s tem spodbuja sodelovanje dveh sosednjih dežel in njunih ljudi. Zaradi našega pisanja so mnogi prvič pogledali čez Karavanke.

V pogovoru sta se srečali dve Gorenjki. Marija Volčjak je »domorodka« iz Virmaš, Maja Balant Slobodjanac pa je po rodu ponosna Korošica z naše strani, njen dom pa je, ko ni Celovcu, v Kranju. Marija je doživeto opisovala svoja prva delovna in študijska leta, zaposlitev v Gorenjskem glasu leta 1978, pisanje o kulturi in nato o gospodarstvu, kjer je spremljala prehod iz časov, ko » je bilo vse naše«, v čase, ko to ni bilo več res in so se začele odmevne tranzicijske zgodbe. Njen uredniški začetek je zaznamoval 11. september leta 2001, ko so napadli znamenita dvojčka v New Yorku in je bila tudi naslovnica lokalnega Gorenjskega glasa s kolažem fotografij posvečena temu dogodku … To je bilo dramatično leto, saj so nameravali tedanji lastniki Gorenjski glas prodati, vendar ga je kupila »gorenjsko zavedna« Gorenjska banka in bila dobro desetletje zanesljiva lastnica.

Nato je Marija Volčjak pripovedovala o neuspelem poskusu združitve vseh slovenskih pokrajinskih časopisov pod eno streho in o odločitvi, da to za Gorenjski glas ni prava pot, ampak so njegova prihodnost lokalni dogodki pod geslom »lokalna novica je kraljica« in izdajanje občinskih glasil. To je novinarsko zahtevno delo. Gorenjski glas je tako edini povezovalni dejavnik Gorenjske.

Zadnja tudi uspešna zgodba je bilo lastninjenje družbe Gorenjski glas, ko so postali zaposleni kot lastniki odgovorni za svoje podjetje, je povedala.

»Gorenjci imamo poseben odnos do Koroške. Po načinu življenja smo si zelo podobni,« je dejala. Spomnila se je dogodka iz osemdesetih let, ko je šla kot novinarka na Koroško, kjer so ji prebodli gumo, pri njeni zamenjavi pa je pomagal gospod, ki ji je na tiho povedal, da je Slovenec. Tega takrat ni razumela, saj smo mi doma lahko govorili po naše. Pogovor je sklenila s predstavitvijo treh uspešnih čezmejnih projektov, še posebno zadnjega jezikovnega Lingua, v katerem so novinarji Gorenjskega glasa napisali okrog 250 člankov, in o na obeh straneh Karavank zelo iskanem časopisu Karavanke.