Rezultati nadzora ob začetku šole
Kandidatka za evropsko komisarko iz Slovenije Marta Kos se je v državnem zboru predstavila v sredo. / Foto: Katja Kodba/STA
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v torek v Strasbourgu predstavila seznam komisarskih kandidatov in resorjev, za katere naj bi bili pristojni. Kandidatka za evropsko komisarko iz Slovenije Marta Kos, ki je predvčerajšnjim opravila tudi zaslišanje pred pristojnim odborom državnega zbora za zadeve Evropske unije, naj bi bila po tem razrezu resorjev pristojna za širitev EU, vzhodno soseščino in podporo ter povojno obnovo Ukrajini. Predsednica Evropske komisije je ob torkovi objavi seznama bodočih komisarjev sicer opozorila, da postopek potrjevanja, ki vključuje neobvezujoče stališče državnega zbora, v Sloveniji še poteka. Potem ko je von der Leynova na zahtevo predsednika odbora za zadeve EU Franca Breznika (SDS) posredovala pismo, ki ga je 5. septembra poslala premierju Robertu Golobu, so v sredo izredno sejo odbora z zaslišanjem Kosove tudi opravili. Kot je dejala na predstavitvi, je resor širitve eden pomembnejših tako za Slovenijo kot EU. »Širitev je zame sinonim za Evropsko unijo in Evropska unija je zame sinonim za mir. In poleg tega je zame mir sinonim za stabilnost, varnost, prihodnost, povezanost, vključenost,« je dejala.
Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je v torek podal ustno odstopno izjavo, medtem ko je pisno odstopno izjavo obljubil v nekaj dneh. Ob tem je že znano, koga bo premier Robert Golob predlagal za novega ministra, tj. dolgoletnega direktorja zavoda za šolstvo Vinka Logaja. Kot je po torkovem srečanju koalicije, ki se je pogovarjala o kadrovskih zadevah, dejal podpredsednik vlade Matej Arčon, je Felda, ki je bil minister od januarja 2023, izrazil željo, da se vrne v akademske vode.
Končno je tudi znano, koga premier predlaga za novega ministra za obrambo, potem ko je Marjanu Šarcu zaradi izvolitve v evropski parlament funkcija ministra prenehala 16. julija. Kandidat za osemnajstega ministra za obrambo v samostojni Sloveniji je zdajšnji vodja poslanske skupine Gibanja Svobode in nekdanji tržiški župan Borut Sajovic. »Kandidaturo sprejemam predvsem z veliko odgovornosti do varnosti vseh državljank in državljanov Slovenije, brez delitev. Počutim se skromno in ponižno, dal bom vse od sebe, da bomo na tem področju uspešni in enotni,« je Sajovic povedal po odločitvi koalicije, da ga podpre za novega obrambnega ministra. Ministrstvo je po njegovi oceni v dobri kondiciji, na strokovnih mestih ima kompetentne ljudi in si želi dobrega sodelovanja z vsemi. Ministrstvo za obrambo sicer začasno, do izvolitve novega ministra, vodi predsednik vlade.
Negotova je še usoda ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh, ki jo prihodnji teden čaka razprava še o drugi interpelaciji, ki so jo vnovič sestavili v SDS. Po besedah podpredsednika vlade Mateja Arčona premier Robert Golob ministrico še naprej podpira, njena naloga pa je, da se do razprave o interpelaciji še enkrat temeljito pogovori z vsemi koalicijskimi partnerji in ovrže očitke iz interpelacije. Ministrica je ločena pogovora s poslanci Levice in SD ta teden tudi že opravila. Glavni očitki iz interpelacije zoper Stojmenovo Duh letijo zaradi lanskega nakupa 13.000 prenosnih računalnikov. Nakup je v sredo na zahtevo poslancev NSi obravnavala komisija državnega zbora za nadzor javnih financ.
V nedeljo je osrednja slovesnost ob prazniku vrnitve Primorske k matični domovini potekala v Vipavi. Premier Robert Golob je v govoru poudaril, da verjame, da to ni zgolj praznik Primorcev, ampak slovenskega naroda. Po njegovih besedah je prva svetovna vojna prinesla grozote, ki so v družbi pustile neizbrisne sledi nasilja in zatiranja, prebudile pa neizmerno željo po svobodi in uporu proti ideologiji sovraštva. Zamejskim rojakom je sporočil, da Slovenija ostaja njihova matična domovina in da je njihov boj za identiteto ter jezik zapisan v našem srcu in kolektivnem spominu. Državni svet je sicer v ponedeljek izglasoval odložilni veto na novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih, s katerimi bi se praznik vrnitve Primorske k matični domovini preimenoval v praznik priključitve, s čimer pa se večina državnih svetnikov ne strinja. Državni zbor, ki je novelo zakona sprejel prejšnji teden, bo moral o njej znova odločati, za potrditev pa je potrebnih 46 glasov.