Mediacija glede večmilijonske odškodnine neuspešna

Kranj – Na kranjskem okrožnem sodišču se je v četrtek začela glavna obravnava v odškodninski tožbi Adrie Airways v stečaju zoper zadnja direktorja podjetja Arneja Schusterja in Holgerja Kowarscha. Obe strani sta oktobra lani privolili v mediacijo, vendar do sklenitve poravnave ni prišlo. Tudi tokrat na sodišču ni bilo ne vlagatelja tožbe, stečajnega upravitelja Janeza Pustatičnika, ne toženih nekdanjih direktorjev, ki sta letalsko družbo vodila pred propadom, ko je bil lastnik nemški sklad K4 Invest.

Zastopnik tožeče stranke Blaž Štumpfl je na obravnavi vložil dodatne dokazne predloge, s katerimi se je med drugim odzval na trditve toženih, da je insolventnost nastala šele septembra 2019. Kot je dejal, iz vloženih dokumentov izhaja, da je insolventnost nastala bistveno prej oziroma takrat, kot so ugotovili revizorji in sodna izvedenka.

V sodni spis je vložil knjigo sklepov vodilnega družbenika, ki je pomembna zaradi trditve tožencev, da je bila Adria tik pred tem, da izboljša svoje finančno stanje z vstopom strateškega partnerja, ruskega podjetja Suhoj. »O kakšnem strateškem povezovanju z omenjenim partnerjem v knjigi ni nobenega sklepa, ki bi ga družbenik sprejel. Glede na to, da je sprejemal sklepe o različnih manj pomembnih zadevah, sem prepričan, da bi tudi tak sklep v knjigi bil, če bi se Adria tedaj z njim res povezovala,« je navedel Štumpfl.

Dodal je, da v knjigi prav tako ni nobenega dokaza, da bi Suhoj zahteval, da Adria pridobi nazaj blagovne znamke. »V knjigi je sklep, da se blagovne znamke odprodajo, ni pa nobenega sklepa, da se pridobijo nazaj,« je pojasnil. Štumpfl je vložil še revizorjeva poročila ter izpisek iz poslovnega registra iz Luksemburga, iz katerega izhaja, da je eden od direktorjev družbe K4 Invest z nakupom blagovne znamke in prevrednotenjem pridobil večinski delež v Adrii.

Odvetnik za toženo stran Borut Leskovec želi medtem razjasniti podrobnosti glede sredstev, povezanih z najemanjem in vzdrževanjem letal. Ocenil je, da je bil stečajni upravitelj preveč popustljiv do lizingodajalcev in je dopuščal pobote, za katere niso bili izpolnjeni pogoji.

Glavna obravnava se bo predvidoma nadaljevala 2. julija, ko bosta zaslišani tudi obe strani, torej stečajni upravitelj in oba tožena, če bosta prišla na sodišče. Sodišče bo, ko bo tožeča stranka plačala predujem, imenovalo tudi sodnega izvedenca ekonomske stroke.

Spomnimo, da je stečajni upravitelj Janez Pustatičnik na podlagi forenzične revizije, ki je ugotavljala potencialno oškodovanje, leta 2022 vložil tožbo po 42. členu zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki govori o odškodninski odgovornosti članov poslovodstva, če to ne ukrepa, ko je podjetje insolventno. Revizija naj bi namreč pokazala, da je nekdanje poslovodstvo kršilo insolvenčno zakonodajo, ker naj bi vedelo, da je Adria insolventna, a ni ukrepalo. Ob tem naj bi upnikom nastalo 78 milijonov evrov škode, pri čemer se je za škodo štela razlika med zneskom ugotovljenih terjatev v stečajnem postopku in ocenjeno vrednostjo stečajne mase.