Delegacija udeležencev srečanja Pobude malih držav WHO, ki jo je vodila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, ob prihodu v Zdravstveni dom Radovljica, kjer jih je pozdravil direktor Rok Müller / Foto: Tina Dokl
Delegacija udeležencev srečanja Pobude malih držav WHO, ki jo je vodila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, ob prihodu v Zdravstveni dom Radovljica, kjer jih je pozdravil direktor Rok Müller / Foto: Tina Dokl
Ministri obiskali zdravstveni dom
Na srečanju Pobude malih držav, ki deluje v okviru Svetovne zdravstvene organizacije, so si udeleženci kot primer dobre prakse ogledali Center za krepitev zdravja v Radovljici.
Radovljica – Ministrstvo za zdravje je v začetku tedna na Bledu gostilo srečanje Pobude malih držav, ki v okviru Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) združuje manjše evropske države. Razpravljali so tudi o preventivnih zdravstvenih programih, zato so v okviru srečanja obiskali Zdravstveni dom Radovljica, kjer so jim kot primer dobre prakse predstavili Center za krepitev zdravja. Delegaciji je organizacijo zdravstvenega doma predstavil njegov direktor Rok Müller.
Pri tem je poudaril pomen krepitve preventivne dejavnosti na področju primarnega zdravstvenega varstva in posebej omenil prepletanje kurativne dejavnosti ambulante družinske medicine s preventivno dejavnostjo istih ambulant (referenčna ambulanta).
»Lahko smo ponosni na primarno zdravstvo pa tudi na preventivo in promocijo zdravja in uspešne presejalne programe, cenijo jih tudi v tujini,« je ob obisku v Radovljici poudarila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. »Letos smo imeli že kar nekaj obiskov iz tujih držav, kjer jih zanima predvsem to, kako zagotavljamo veliko odzivnost na naše presejalne programe; v večini držav je nižja. Zanimivo se jim zdi tudi to, da imamo na ravni države že tri, še dva – za raka prostate in raka pljuč – sta v pilotni fazi.«
Glede Centrov za krepitev zdravja, ki delujejo v okviru zdravstvenih domov, pa je povedala, da si na ministrstvu trenutno prizadevajo za pridobitev dobre evalvacije, ki bo pokazala, kje jih lahko še izboljšajo, na kakšen način bi bilo širjenje mreže najbolj optimalno in kateri dodatni ukrepi bi bili za izboljšanje preventive čim učinkovitejši.
Pobuda malih držav, ki je bila ustanovljena leta 2013, združuje 12 držav, poleg Slovenije še Andoro, Ciper, Islandijo, Luksemburg, Malto, Monako, Črno goro, San Marino, Estonijo, Latvijo in Severno Makedonijo. Njen namen je prepoznati in zagovarjati specifične potrebe majhnih držav v evropski regiji WHO in tudi globalno, je v izjavi za medije pojasnila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.
Stališča članice pobude vsako leto oblikujejo na srečanju na visoki ravni. Letošnjega, 11. srečanja se udeležujejo delegacije vseh držav članic, med njimi sedem ministrov in štirje državni sekretarji. Sodelujoče države so iskale konkretne rešitve in ukrepe, ki jih lahko uporabijo v svojih nacionalnih zdravstvenih sistemih.
»V preteklih letih so male države v okviru pobude dosegle predvsem večjo prepoznavnost njihovih potreb na mednarodnih platformah, kot sta EU in WHO, združene pa so lahko tudi pomembnejši pogajalec. Čeprav majhne, imamo lahko zaradi svoje številnosti v mednarodnih pogajanjih pomemben glas in lahko skupaj dosežemo več,« je poudarila ministrica. Kot primer je navedla zakonodajo EU na področju zdravil in sprejemanje naslednjega delovnega programa WHO.