Moč in (ali) pravila

Bliža se poletje, z njim čas počitnic in množičnih selitev iz večjega dela Evrope k njenim južnim obalam. To je tisti del leta, ko se pretočnost prometa na slovenskih avtocestah bistveno zmanjša, dolge kolone avtomobilske pločevine pa postanejo stalnica vsakega konca tedna. Ne gre le za tuje turiste, ki v goste prihajajo k nam ali pa Slovenijo zgolj prečkajo na poti v sosednjo Hrvaško; tako imenovano Primorko konca tedna že vso pomlad v želji po toplih sončnih žarkih oblegamo kar »kontinentalci« sami. Gneča na cesti zato vedno znova podaljšuje čas potovanja, če se na pot odpravimo iz Gorenjske, v prometu namesto ure, ure in pol preživimo še enkrat toliko časa.

Drugačne razmere pa spremenijo tudi potovalno vzdušje, kar seveda vpliva na obnašanje voznikov. Gneča nekatere dela nervozne, mudi se jim čim prej prispeti na cilj. Najpogostejši pojav ob tem je skrajševanje varnostne razdalje med vozili. Kadar je gneča na obeh voznih pasovih, tako na desnem kot prehitevalnem, se dogaja marsikaj, najpogosteje se voznik za vami »prilepi« na vaš zadek in vztrajno pritiska na plin, pri tem morda opozarja z lučmi, da se mu je treba umakniti, ne glede na to, da je pred vami prav tako kolona več deset vozil. Če pri svojih manevrih ni uspešen, prehiteva po desni in se na prehitevalni pas vrne tri vozila pred vami. Uspeh? Medtem ko se tujci – vsaj po registrskih oznakah sodeč – nekako vdajajo v usodo, saj gredo vendar na dopust, pa domači vozniki predvsem v večjih in močnejših avtomobilih očitno dokazujejo, kdo je gospodar na terenu.

Ampak saj vsak, ki je nekoč opravil vozniški izpit, ve, da so edini gospodar na cesti pravila, ki smo si jih ljudje postavili sami, da bi lažje sobivali v prometu, da bi bila naša vožnja varnejša in hkrati na cesti ne bi ogrožali drugih udeležencev. In pravila so za vse enaka, tako za velike, močne in hitre kot za majhne, šibkejše in počasnejše. Nadpisi nad avtocesto sicer na več mestih opozarjajo na primerno varnostno razdaljo in nepredvidene dogodke na cesti, kar pa ne pomaga dosti, če voznik kulture obnašanja v prometu ni prevzel v letih, odkar je prvič samostojno zapeljal na cesto.

Špekuliram – morda pa so gospodarjem cest vzorniki vladarji današnjega časa. Močni, ki na svoji poti kršijo vsa pravila, ki so jih postavili predhodniki zato, da bi vsi – enaki in drugačni – lažje sobivali na modrem planetu. Bo spet, kot že tolikokrat v zgodovini, obveljalo, da je vedno tarča šibkejši, močnega pa se pusti pri miru? Je to prihodnost, za katero si prizadeva človeštvo?

Pa lepo poletje v Sredozemlju – ali kjerkoli že.