Motnje preskrbe z zdravili

Kranj, Škofja Loka – Motnje v preskrbi z zdravili v Sloveniji so razmeroma pogoste, pravi Patricija Dolinar, mag. farm., spec. klinične farmacije, iz škofjeloške enote Gorenjskih lekarn. »Vzroke zanje lahko srečamo v vsakem koraku dobavne verige ter postopka priglasitve zdravila na trg oziroma vzdrževanja dovoljenja za promet z zdravilom. Vzroki so med sabo tesno prepleteni. V grobem jih lahko razdelimo na štiri kategorije, in sicer regulatorne zahteve, dogodke, povezane s proizvodnjo in kakovostjo, distribucijo in ekonomske razloge.«

Na voljo so ustrezne zamenjave

Kot je povedala Dolinarjeva, trenutno v zunanjih lekarnah ne beležijo kritičnega pomanjkanja zdravil, skoraj za vsako manjkajoče zdravilo je na voljo ustrezna zamenjava. »Bodisi gre za zamenjavo za medsebojno zamenljivo zdravilo (to je zdravilo z enako učinkovino, enako jakostjo in enako farmacevtsko obliko), ki jo lahko izvede že oseba, odgovorna za izdajo zdravil – lekarniški farmacevt, ali pa za menjavo znotraj terapevtske skupine zdravil (to je zdravilo, ki je namenjeno zdravljenju iste bolezni, vendar vsebuje drugo zdravilno učinkovino, lahko tudi v drugi jakosti, in sme zamenjavo izvesti le predpisovalec zdravila – zdravnik). Za določena manjkajoča zdravila lahko v lekarni, če je na trgu dostopna zdravilna učinkovina, pripravimo tudi magistralna zdravila.«

Zamenjava ni podtikanje slabšega zdravila

Če govorimo o zamenjavah, ki jih lahko izvede lekarniški farmacevt, govorimo o zamenjavi znotraj skupine medsebojno zamenljivih zdravil. »Pri teh zdravilih mora biti verjetnost nastanka klinično pomembnih razlik v učinkovitosti in varnosti ustrezno nizka, zato ni bojazni, da bi bile te manj kvalitetne,« zagotavlja Dolinarjeva in dodaja, da ne gre vedno le za menjavo originalega (originatorskega) zdravila za generično (kopirano) zdravilo. So tudi primeri, ko pacient dalj časa prejema generično zdravilo, pa je za zamenjavo na voljo (le) originalno zdravilo. »Torej ne gre za to, da bi z zamenjavo kakorkoli želeli komu 'podtakniti' slabše ali manj kvalitetno zdravilo. Gre za to, da je to eden izmed glavnih načinov, kako se lahko v zdravstvenem sistemu spopademo s pomanjkanjem določenih zdravil.«

Po zdravilo Rudakol v Avstrijo

Če katera zdravila v Sloveniji niso dobavljiva, v kateri izmed drugih, zlasti sosednjih državah pa preskrba z njimi ni problematična, obstaja možnost, da se ponje odide v tujino. »V primeru, da je zavarovana oseba upravičena do predpisa zdravila v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja in bo morala po zdravilo v tujino, zdravilo zdravniki predpišejo na papirnat zeleni receptni obrazec. Na podlagi tega recepta in računa lahko nato zavarovana oseba na ZZZS uveljavlja povračilo stroškov vrednosti zdravila, ki ga je kupila v tujini. V tem trenutku je primer takega zdravila Rudakol z zdravilno učinkovino mebeverin, ki se uporablja za zdravljenje razdražljivega črevesja. Datum dobave v Slovenijo ni znan, je pa zdravilo dostopno v Avstriji.«

Ob dinamičnih politično-ekonomskih razmerah, ki vladajo svetu, spodbudnega podatka o prenehanju pomanjkanja zdravil ni moč podati, poudarja Patricija Dolinar. »Motnje v preskrbi z zdravili v Sloveniji so razmeroma pogoste in se bodo še nadaljevale, zato bi bilo smiselno začeti vzpostavljati sisteme, ki bi olajšali njihovo upravljanje. Predlogi, kako omiliti motnje v preskrbi z zdravili, prihajajo iz različnih skupin, od zakonodajnih vej EU do predstavnikov farmacevtske industrije, veletrgovcev z zdravili in bolnišničnih ter lekarniških farmacevtov.«