Dementnim, ki so s sklepom sodišča zaradi lastne varnosti nameščeni na tako imenovane zaprte oddelke, mora biti v skladu s predpisi zagotovljen prost dostop do zelenih površin. / Foto: Tina Dokl
Na Gorenjskem pogoje izpolnjuje le dom v Bohinju
Na Gorenjskem ima le en dom za starejše občane – Zavod sv. Martina v Bohinju – oddelek, ki ustreza zakonskim pogojem za sprejem oseb z najhujšo stopnjo demence, ki morajo po sklepu sodišča zaradi lastne varnosti živeti na tako imenovanih varovanih oddelkih.
Radovljica – Sorodniki dementnih oseb radovljiškega doma za starejše so nas pred časom obupani opozorili, da bodo njihove svojce z odločbo sodišča premestili v druge domove po Sloveniji, tudi tako daleč, kot je na primer dom v Gornjem Gradu, je tudi v nedavno objavljenem pismu bralcev zapisala nekdanja predsednica gorenjske enote društva Hospic Mira Stušek, tudi prostovoljka v domu starejših občanov v Radovljici.
Podatek drži, je potrdil direktor Doma dr. Janka Benedika Alen Gril, pri tem pa poudaril, da ne gre za premeščanje vseh stanovalcev, ki imajo demenco, temveč le tistih, ki morajo zaradi lastne varnosti živeti v verificiranih varovanih enotah, imenovanih tudi varovani oddelki.
V radovljiškem domu je zadnjih 13 let deloval en takšen oddelek, in sicer s kapaciteto 16 postelj. Namenjen je bil tistim stanovalcem, ki zaradi upada kognitivnih funkcij potrebujejo delno ali popolno pomoč pa tudi nadzor nad gibanjem.
Prostori so bili leta 2011 na novo urejeni v najvišjem, petem nadstropju doma, ki pa zato, ker stanovalci od tam nimajo neposrednega dostopa do zelenih površin, ne ustrezajo več predpisanim standardom. Tedanje vodstvo je, kot je pojasnil sedanji direktor Gril, že takoj po ureditvi oddelka na ministrstvo posredovalo vlogo za verifikacijo, ki pa nikoli ni bila zaključena. Zakaj se je postopek verifikacije na ministrstvu vlekel več kot deset let, danes v domu ne vedo, prav tako izjemno dolgega postopka ne znajo pojasniti na ministrstvu, je dodal.
A dejstvo je, da so se predpisi v tem času spremenili, zaradi česar je ministrstvo verifikacijo varovanega oddelka radovljiškemu domu lani zavrnilo.
Kljub temu je še do nedavnega sodišče za tiste, ki imajo najhujšo obliko demence in so obenem mobilni, še vedno izdajalo sklepe, na podlagi katerih so jih nameščali v Radovljici, saj drugi gorenjski domovi za starejše, razen Zavoda sv. Martina v Bohinju, verificiranih varovanih oddelkov sploh nimajo, opozarjajo v Radovljici.
Zdaj to po odločitvi pristojnega ministrstva ni več mogoče. Še več: vse stanovalce z demenco, ki zaradi lastne varnosti potrebujejo stalen nadzor – tega pa je mogoče uvesti le po navodilu zdravnika specialista psihiatra in s sklepom sodišča – so morali preseliti v domove, ki imajo za takšne stanovalce tudi formalno izpolnjene pogoje; najbližja sta v Bohinju in Gornjem Gradu.
V Radovljici so tako v začetku leta od 16 stanovalcev na varovanem oddelku ostali le še štirje z veljavnim sklepom okrajnega sodišča o namestitvi v varovano enoto. Zanje rešitve še iščejo, pojasnjujejo v domu.
»Na ministrstvu za solidarno prihodnost se zavedamo neustreznega zatečenega stanja in sočasno razumemo stiske tako uporabnikov in njihovih svojcev kot tudi zaposlenih v Domu dr. Janka Benedika Radovljica, ki nastajajo v obdobju prehoda v stanje, ki bo skladno z določbami veljavnih predpisov,« pa so tako domu kot svojcem in javnosti pojasnili na ministrstvu.
Izdali so namreč navodilo, naj oseb, ki jim je bil izdan sklep sodišča o namestitvi na varovani oddelek, ne sprejemajo več, tistim, ki so na podlagi takšnega sklepa že v radovljiškem domu, pa zagotovijo obravnavo in varovanje, kot določajo predpisi s področja duševnega zdravja.
Kot še pojasnjuje socialna delavka Zala Novak, so bili v domu o tem, da bi nekdo potreboval bivanje na varovanem oddelku, običajno seznanjeni že ob oddaji vloge za sprejem, in sicer s priloženim mnenjem osebnega zdravnika. »Diagnoza demence ter dejstvo, da je oseba obenem pokretna in begava, zaradi česar potrebuje nadzor nad gibanjem, sta pogoja, zaradi katerih steče postopek za namestitev na varovani oddelek, ki ga nato do konca izpelje sodišče,« je pojasnila in poudarila, da prav vsak primer obravnavajo individualno.
Spomnila je še, da se pri starejših zdravstveno stanje zelo hitro spreminja, zato svojcev o možnosti premeščanja niso obveščali vnaprej, saj niso želeli povzročati dodatnih stisk zaradi premestitev, do katerih morda sploh ne bi prišlo – do sedaj so bile realizirane le tri.
Če ima tako na primer nekdo diagnozo hude demence, a ni pokreten, potrebe po tem, da je nameščen na varovani oddelek, ni več. »To se v praksi pogosto zgodi. Imeli smo gospo, ki so ji v novembru podaljšali sklep za bivanje na varovanem oddelku. Čez dva meseca si je zlomila kolk in obležala, zaradi česar je bila preseljena na negovalni oddelek. Potrebe po fizičnem varovanju ni bilo več, kasneje se je tudi poslovila.«
Pri tem je poudarila, da v domu še vedno sprejemajo tudi starejše, ki imajo diagnozo demence, a le tiste, ki lahko živijo v tako imenovanih gospodinjskih enotah, torej ni treba, da zaradi lastne zaradi varnosti živijo za zaklenjenimi vrati. Takšnih oseb dom lahko sprejme okoli 35.
Število starejših z demenco se v razvitem svetu, tudi pri nas, povečuje, pri tem poudarja direktor Alen Gril. »Prav je, da za te ljudi primerno poskrbimo, zato nas čudi, da se je država reševanja problematike lotila na način, zaradi katerega morajo biti stanovalci, ki potrebujejo bivanje na varovanem oddelku, pogosto nameščeni v ustanove daleč proč od domačega kraja,« je še poudaril.
Dom dr. Janka Benedika se sicer v zadnjem obdobju intenzivno pripravlja na gradnjo enote v Kamni Gorici. Tam bo varovani oddelek urejen v pritličju, tako da z zagotavljanjem dostopa do zelenih površin ne bo težav.
Težave z zagotavljanjem zakonsko primernih pogojev za osebe z demenco, ki zaradi lastne varnosti potrebujejo stalen nadzor in omejitev gibanja, imajo po vsej državi.
Tudi v Domu upokojencev Kranj nimajo verificirane varovane enote, zato od sredine lanskega leta prosilcev na podlagi sklepa sodišč ne sprejemajo več. V varovano enoto stanovalce sprejemajo s privolitvijo, torej tako, da podpišejo soglasje o strinjanju, da so sprejeti v varovano enoto. »Sodišča, Center za socialno delo in svojce prosilcev predhodno obvestimo, da v dom stanovalce, ki obolevajo za demenco, sprejemamo s privolitvijo. Odločili smo se za delno integrirano obliko obravnave stanovalcev, ki obolevajo za demenco. Do 31. maja imamo prehodno obdobje, ko vsem stanovalcem poteče sklep sodišča. S 1. junijem pa bomo v celoti prešli na gospodinjski model.«
