Na pogrebu papeža tudi predsednica in premier

Pogreba papeža Frančiška v Vatikanu so se v soboto iz Slovenije udeležili tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar s soprogom Alešem Musarjem in premier Robert Golob s partnerico Tino Gaber, slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Franc But ter predsednik slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje. »Papež Frančišek je bil vest sveta, njegov glas je segal daleč preko meja Cerkve, segal je do človeka, posebej do tistega človeka, ki je največkrat preslišan,« je po pogrebu povedal premier. »Zapomnili si ga bomo kot človeka, ki je videl sočloveka, ki je delal za mir,« pa je dejala predsednica republike in dodala, da mu miru ni uspelo doseči, da pa upa, da bo njegovo sporočilo »prišlo na srce in dušo tistim, ki se danes pogajajo za mir na svetu«. V Sloveniji je bil v soboto dan žalovanja za papežem Frančiškom. Zastave so bile spuščene na pol doga, zvonovi v cerkvah pa so ob uri pogreba zvonili 15 minut. Papeža Frančiška so na njegovo željo pokopali v baziliki Marije Snežne. Na zadnji poti se je od njega poslovilo okoli 400 tisoč ljudi; slovesnosti v Vatikanu se je udeležilo približno 250 tisoč ljudi, okoli 150 tisoč pa jih je spremljalo sprevod po rimskih ulicah, po katerih so njegovo krsto vozili v predelanem papamobilu.

Na čelu SLS zdaj Tina Bregant

V soboto je v Slovenski Bistrici potekal kongres SLS, na katerem so delegati za novo predsednico stranke izvolili zdravnico in ljubljansko mestno svetnico Tino Bregant. Njena protikandidata, dosedanji predsednik stranke Marko Balažic in Nina Strah, sta že pred glasovanjem kandidaturi umaknila. Tina Bregant je javnosti postala znana kot državna sekretarka na ministrstvu za zdravje v tretji vladi prvaka SDS Janeza Janše. Na zadnjih državnozborskih volitvah je nastopila na listi Povežimo Slovenijo, ob podpori SLS pa je na zadnjih lokalnih volitvah kandidirala tako za mestni svet kot tudi za županjo prestolnice. V nagovoru kongresu je izrazila prepričanje, da SLS zmore stopiti skupaj in se po naslednjih volitvah vrniti v državni zbor. Svoj program je strnila v deset ključnih točk – od odgovorne in pravično urejene države s posluhom za šibkejše in ranljive, vsem dostopnega zdravstva in šolstva do davčnega sistema, ki spodbuja delo, podjetnost in inovacije, priložnosti za mlade, dostojanstva za starejše in perspektive za mlade kmete. Kot je poročal STA, je po kongresu v izjavi za medije ocenila, da se je stranka po začetnih pretresih konsolidirala, zbrala sile, zdaj pa bodo lahko nadaljevali uspešno pot v prihodnost. Prva njena velika naloga bo stranko popeljati na parlamentarne volitve, pri čemer verjame v razvojno koalicijo sorodnih strank, a se mora pred tem stranka trdno postaviti na svoje noge.

Javnost dokumentov o trgovini z orožjem

Državni poslanci so minuli petek potrdili zakon o dostopnosti in uporabi gradiva o osamosvojitvi, vojni za Slovenijo in trgovini z orožjem. Zakon, ki so ga vložili trije poslanci Svobode, so podprli koalicijski poslanci, proti so glasovali poslanci NSi, v SDS pa so bili vzdržani. Zakon določa, da se zagotovi uporaba gradiva z namenom, da se omogoči seznanitev javnosti z vsemi okoliščinami procesa osamosvajanja, vojne za Slovenijo in trgovine z orožjem ter ravnanji nosilcev javnih funkcij v državnih organih in drugih posameznikov, ki so pri tem sodelovali. Pri tem gre za priprave na osamosvojitev in potek vojne za Slovenijo ter uvoz, izvoz, tranzit, prodajo in posredništvo v prometu z vojaškim orožjem in opremo, ki sta ga izvajali Socialistična republika Slovenija in Republika Slovenija v svojem imenu in za svoj račun do 31. decembra 1994.

Fajonova o nameri štajerske deželne vlade

Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je minuli petek obiskala Dunaj in v pogovoru za avstrijsko tiskovno agencijo APA izrazila upanje, da bo štajerska deželna vlada opustila načrte o vpisu deželne himne Dachsteinska pesem (Dachsteinlied), ki opeva tudi ozemlje današnje Slovenije, v deželno ustavo. Takšna odločitev bi bila nesprejemljiva in bi jo v Sloveniji lahko razlagali kot ozemeljsko zahtevo, je njene besede za avstrijsko tiskovno agencijo APA povzel STA. »Živimo v zelo napetem geopolitičnem okolju in potrebujemo dobre sosedske odnose ter poteze, ki koristijo obema narodoma,« je dejala ministrica in pojasnila, da je Slovenija svoje obžalovanje zaradi te namere Avstriji sporočila po diplomatski poti. »O tem sem se v petek na srečanju pogovarjala tudi s kolegico Beate Meinl-Reisinger in videli bomo, kaj se bo zgodilo, ko bo prišlo do glasovanja,« je za APO še povedala slovenska zunanja ministrica.