Pavlu Ruparju (Glas upokojencev) se je na zadnjem protestnem shodu upokojencev v Ljubljani med drugim pridružil tudi prvak SDS Janez Janša. / Foto: Borut Živulović/Bobo
V Ljubljani je v sredo potekal 17. vseslovenski protest upokojencev, ki sta ga vnovič organizirala Glas upokojencev in društvo Inštitut 1. oktober. Predsednik Glasa upokojencev Pavel Rupar je v napovedi protesta navedel, da se bodo zbrali, ker je dovolj sramotno nizkih pokojnin, izkoriščanja delavcev in mladih, čakanja na zdravnike in revščine med starejšimi ter političnih spletk in nespoštovanja državljanov. Na shodu pa je pred množico protestnikov med drugim dejal, da so ljudje siti terorja vlade in njenega »plenjenja proračuna«, vlado pa pozval, naj v 30 dneh odstopi. Tokratnega protesta so se udeležili tudi predstavniki strank SDS, NSi, SLS in SNS ter nekaterih sindikatov. Zbrane je nagovoril tako tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je med drugim pozval k udeležbi na morebitnem zakonodajnem referendumu o dodatku k pokojninam vrhunskih umetnikov, za katerega stranka že zbira podpise. »Ukradeno državo je treba dobiti nazaj,« je še pozval Janša in dejal, da »potrebujemo veliko zmago na prihodnjih volitvah«. Po njegovih besedah bo treba na naslednjih volitvah zbrati ustavno večino, ki je potrebna za spremembe ustave. V koalicijskih strankah so se na protestni shod odzvali z oceno, da Rupar in SDS izkoriščata upokojence za vrnitev na oblast.
V Ljubljano so se minuli petek po treh letih vrnili t. i. petkovi kolesarji, ki so pred stavbo vlade opozorili na prepočasno izpolnjevanje obljub vladne koalicije, na sedežih koalicijskih strank pa so predali seznam prioritet, ki naj se jih lotijo. Predstavnik pobudnice shoda, civilne iniciative Glas ljudstva, Jaša Jenull je poudaril, da stvari potekajo prepočasi, premalo odločno in preveč s strahom pred interesi najbogatejših. Med področji, kjer je bilo narejenega premalo, je poudaril stanovanjsko krizo, zaščito javnega zdravstva, dosledno mirovno politiko, skrb za okolje in podnebni prehod ter področje socialno pravičnih davkov.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je ta teden sklical dve srečanji v Parizu, na katerih so voditelji evropskih držav, Evropske unije in zveze Nato iskali skupno stališče do sprememb usmeritve ZDA do vojne v Ukrajini in do Rusije, s katero so ZDA ta teden v odsotnosti Ukrajine in Evrope začele tudi pogovore za končanje vojne. Na drugem sestanku je po video povezavi sodeloval tudi slovenski premier Robert Golob. Poudaril je, da je moč Evrope v njeni enotnosti, in se zavzel za izgradnjo evropskih obrambnih sposobnosti in industrije ter za takojšnje premirje v Ukrajini, so sporočili iz kabineta premierja. Macron, ki je Rusijo označil za eksistencialno grožnjo za Evropo, pa je po pogovorih sporočil: »Ukrajini stojimo ob strani in bomo prevzeli vso odgovornost za zagotavljanje miru in varnosti v Evropi.«
Pop TV je objavil dele skrivaj posnetih telefonskih pogovorov, ki naj bi med drugim dokazovali, da je odvetnica Nina Zidar Klemenčič avtovlekarju Enesu Draganoviću iz Žalca v zameno za podkupnino omogočila poslovno sodelovanje z Darsom, kjer je bila v preteklosti »hišna odvetnica«. Klemenčičeva in Draganović sta očitke zavrnila kot neresnične. Odvetnica je ob tem napovedala, da se bo obrnila na sodišče. Za lažnimi očitki naj bi po njenem stal Samo Feštajn, lastnik podjetja Žonta, s katerim je Dars pred časom prekinil sodelovanje in ki ji je v preteklosti že grozil ter jo izsiljeval. Vseh trinajst posnetkov pogovorov so sicer na Pop TV že zasegli kriminalisti.
Portal Necenzurirano pa je ta teden objavil, da naj bi ljubljanska višja sodnica Katarina Marolt Kuret, ki je odločala v najmanj devetih zadevah o posojilih v švicarskih frankih, vseh zaključenih v korist posojilojemalcev, na podlagi spremenjene sodne prakse sama kot posojilojemalka tožila eno od bank. Sodnica portalu za zdaj ni odgovorila na vprašanja, po poročanju Radia Slovenija pa je predsednik Višjega sodišča v Ljubljani Anton Panjan dejal, da sodnica, ki je sama imela posojilo v švicarskih frankih, nikakor ne bi smela odločati o tožbah posojilojemalcev proti bankam in bi morala biti izločena, a sodišča s to okoliščino ni seznanila. Portal Necenzurirano je prejšnji teden poročal tudi o primeru Boruta Bratine, profesorja gospodarskega prava na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti, specializiranega za področje bančništva in financ, ki je od banke iztožil 54 tisoč evrov, ker da pred najetjem posojila v frankih ni vedel, kakšna so tveganja.
