Na vremenske ekstreme se bo treba odzvati

Naklo – Ministrstvo za okolje in prostor je ob tednu za podnebje 21. oktobra v prostorih Biotehniškega centra Naklo pripravilo okroglo mizo z naslovom Podnebni dialog, na kateri so strokovnjaki opozorili, da Slovenijo v prihodnjih desetletjih čakajo še izrazitejši vplivi podnebnih sprememb. Od druge polovice 19. stoletja se je temperatura zraka na letni ravni v Sloveniji dvignila za tri stopinje Celzija, je pojasnila vodja sektorja za podnebne politike na ministrstvu za okolje in prostor Mateja Pitako. Obenem se bodo zmanjševale količine snežnih padavin, podaljševala sušna obdobja, vse pogostejši pa bodo tudi močni nalivi z veliko količino padavin v kratkem času.

Na ministrstvu zato pripravljajo novo strategijo prilagajanja na podnebne spremembe. Kot je pojasnil Janez Berdavs, v njenem oblikovanju sodelujejo občine, lokalne skupnosti, regije, gospodarstvo, civilna družba in prebivalci. Zato s takšnimi srečanji želijo ustvariti prostor za pogovor, različna mnenja in ideje za rešitve. Ključni poudarek je na regionalnem pristopu, saj bodo konkretni ukrepi oblikovani v regionalnih akcijskih načrtih za vseh 12 slovenskih regij. »Medtem ko je zmanjševanje emisij globalni izziv, je prilagajanje predvsem lokalna in regionalna naloga, saj se posledice podnebnih sprememb med posameznimi območji razlikujejo,« je pojasnil.

Med sektorji, ki so še posebno ranljivi za negativne vplive podnebnih sprememb, so sodelujoči poudarili tudi kmetijstvo. Med večjimi tveganji, katerim je in bo sektor izpostavljen tudi v prihodnje, je Tjaša Pogačar z ljubljanske biotehniške fakultete omenila vročino ter pojavljanje bolezni in škodljivcev. Primož Banovec z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo je opozoril na negativne posledice podnebnih sprememb na vodne vire, med drugim na posledice dvigovanja morske gladine, zaradi česar bo tudi v Sloveniji (npr. v koprski Žusterni) treba prilagoditi kanalizacijske sisteme. Pravi, da imamo pred vrati zgodbo o vodnih beguncih, in zato nujno potrebujemo z znanjem opolnomočene državljane. O pomenu razumljivih in verodostojnih informacij o podnebnih spremembah v izobraževalnih procesih je spregovoril Iztok Tomažič z ljubljanske biotehniške fakultete. Mladim, ki so se tudi udeležili dogodka, je med drugim položil na srce, da je najbolje zaupati tistim, ki imajo reference s tega področja. »Ključni so podatki in to, da nam nekdo te stvari še pravilno razloži,« je dejal.

Okroglo mizo je povezovala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, ki je poudarila, da podnebja sicer ne moremo vrniti nazaj, lahko pa z mednarodnim sodelovanjem ublažimo nadaljnje segrevanje. »Imamo strokovnjake, ki podatke znajo izračunati, to niso neka predvidevanja.«