S predstavitve semaforja invazivnosti okrasnih rastlin: Igor Škerbot s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje, vodja kranjske območne enote Zavoda RS za varstvo narave Sonja Rozman in direktor Arboretuma Volčji Potok Matjaž Mastnak / Foto: Tina Dokl
Nad invazivne okrasne rastline tudi s semaforjem
V Kranju so nedavno predstavili prvi strokovno usklajen semafor invazivnosti okrasnih rastlin v Sloveniji. Na črnem seznamu je za zdaj dvanajst rastlin, ki jih stroka odsvetuje, med drugim lovorikovec.
Kranj – »Ta semafor je dober pripomoček za urejanje vrtov na način, da je vrt lep, hkrati pa ne povzroča škode v naravi, gospodarstvu ali pa zdravju ljudi,« je poudarila vodja kranjske območne enote Zavoda RS za varstvo narave Sonja Rozman, idejna vodja projekta LIFE OrnamentalIAS, v sklopu katerega so pripravili prvi strokovno in medsektorsko usklajen semafor invazivnosti okrasnih rastlin v Sloveniji. Gre za rezultat večmesečnega sodelovanja strokovnjakov s področij hortikulture, varstva narave, kmetijstva, komunalnih dejavnosti in prostorskega načrtovanja. Semafor prinaša pregleden sistem razvrščanja rastlin glede na stopnjo tveganja njihove invazivnosti ter pomaga vrtnarjem, občinam, načrtovalcem zelenih površin in širši javnosti pri odgovorni izbiri rastlin.
Kot je pojasnila Rozmanova, se v naravi pojavlja vedno več invazivnih tujerodnih rastlin. Mnoge med njimi so bile nekoč okrasne rastline, npr. tudi japonski dresnik, ki si ga danes nihče ne želi. Poleg tega na trg prihajajo nove okrasne rastline z invazivnim potencialom, zato so se odločili ukrepati preventivno in identificirati tiste, ki lahko postanejo problem v naravi. Poudarila je, da je semafor nastal v sodelovanju z drugimi deležniki s ciljem, da kot ena skupina določijo vrste, ki se jim bodo v začetni fazi prostovoljno odrekli.
Na črni seznam so uvrstili okrasne rastline, ki jih zaradi invazivnosti odsvetujejo. Za zdaj je na njem 12 vrst: ameriški javor, metuljnik, sivi dren, japonski kovačnik, peterolistna vinika, pavlovnija, bambusi, octovec in virginijska nebina ter določene sorte thunbergovega češmina, kalinolistnega pokalca in lovorikovca. Na oranžnem seznamu so okrasne rastline, pri katerih je potrebna pazljivost, da se ne razširijo v naravo, saj lahko postanejo invazivne, pripravili pa so še beli seznam s priporočenimi domorodnimi rastlinami.
Direktor Arboretuma Volčji Potok Matjaž Mastnak je povedal, da je bilo za rastline na črnem seznamu konsenzualno ugotovljeno, da delajo škodo v naravi in imajo velik potencial širjenja, po drugi strani pa so pogrešljive v vrtnarstvu, saj imajo ustrezno zamenjavo. Črni seznam je bil po njegovih besedah usklajen z maksimalnim sodelovanjem stroke, ki je pokazala interes. Prepovedi, dane brez sodelovanja stroke, bi verjetno povzročile velik revolt in lahko tudi resen udarec za finančno funkcioniranje vrtnarstva, je dejal.
Kot najbolj občutljivo temo je omenil v Sloveniji zelo priljubljen lovorikovec. Ta se po njegovih besedah pospešeno pojavlja v naravi, in če se še bolj razširi, lahko gozdove pošteno postavi na glavo. Pri lovorikovcu so s črnega seznama izvzeli sorte, ki razvijejo manj plodov. Tistim, ki še vedno želijo lovorikovec, svetujejo, da izberejo katero od teh petih sort, poleg tega pa poudarjajo, da s pravilno rezjo, torej po cvetenju, lahko preprečimo razvoj plodov.
Invazivke povzročajo težave tudi v kmetijstvu. Kot je pojasnil Igor Škerbot s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje, se kmetje v največji meri srečujejo s posledicami invazivk, ki se hitro in nenadzorovano širijo na kmetijska in gozdna zemljišča ter povzročajo dodatne stroške v pridelavi kmetijskih rastlin. Odstranjevanje invazivk je zahtevno, dolgotrajno in povzroča finančno škodo.
Sonja Rozman je še poudarila, da velja ob urejanju vrtov upoštevati semafor in se izogniti vrstam na črnem seznamu. »S tem bomo veliko prispevali k ohranjanju narave in manjšim stroškom obvladovanja invazivnih tujerodnih vrst. Naši vrtovi in parki bodo pa ravno tako zelo lepi.« V nadaljevanju projekta nameravajo pripraviti še kodeks, prav tako v sodelovanju z deležniki. Za vse vrste s črnega seznama bodo poiskali ustrezne nadomestne rastline, te pa bodo javnosti predstavili tudi na devetih oglednih vrtovih, ki jih bodo uredili po Sloveniji. Za vrste z oranžnega seznama bodo pripravili priročnik za ravnanje z njimi. Vzpostaviti nameravajo smernice za domače in industrijsko kompostiranje invazivk, razvijajo sistem njihovega zgodnjega odkrivanja in hitrega odzivanja na kmetijskih zemljiščih in ob vodah, posvečajo se tudi odstranjevanju invazivnih tujerodnih vrst …
