Joseph Mussomeli (1952), fotografiran leta 2005, ko je kot ameriški diplomat služboval na Filipinih. Po sliki sodeč tam ni bil tako sproščen kot v Sloveniji. / Foto: Wikipedija

Joseph Mussomeli (1952), fotografiran leta 2005, ko je kot ameriški diplomat služboval na Filipinih. Po sliki sodeč tam ni bil tako sproščen kot v Sloveniji. / Foto: Wikipedija

Naj volitve se bližajo

Letos so številne volitve po vsem svetu, a nobene ne vzbujajo tako velikega zanimanja in pričakovanj kot ameriške. V torek, 5. novembra 2024, se bosta v boju za položaj predsednika ZDA pomerila Kamala Harris in Donald Trump …

Zgovorni Joseph Mussomeli

Nadvse zanimivi so pogledi, ki jih ima na to zadevo 72-letni upokojeni diplomat Joseph Mussomeli, ki je bil v letih 2010–2015 ameriški veleposlanik v Sloveniji. Kaj je, na primer, povedal o možnosti, da Trump, če bo ponovno izvoljen, postane diktator. »Ne, to bi bilo izredno težko. Verjetnost je ena proti sto. To res ni realna grožnja. Ampak to je tipično v vsaki demokraciji. Poglejte tudi vašo. Vsako stran vedno skrbi, da bo prišlo do neke vrste diktature ali revolucije ali vstaje, če zmaga nasprotna stran. V Ameriki imate lahko zaradi Trumpove retorike malce več simpatij do levice, ker gre včasih v svojih izjavah res v ekstreme. Ampak mislim, da je absurdno, ne le, ker je že služil kot predsednik in se izkazal kot precej neučinkovit pri izpeljavi česar koli, kar je hotel izpeljati, ampak tudi zato, ker ameriška demokracija obstaja že več kot 200 let. Preveč institucij imamo. Govor o tem, kako je demokracija na kocki, je samo dober način za nabiranje nekaj dodatnih glasov (smeh).« Zakaj pa bi mnogi Neameričani (tudi Evropejci) na predsedniškem položaju raje videl Harrisovo kot Trumpa? »V bistvu samo zato, ker se je na psihološki, čustveni ravni lažje identificirati z njo. Na splošno je Evropa bolj na levi strani od ameriške družbe, Harris pa je bolj leva od Trumpa. Ampak na osebni ravni, če sem iskren, mislim, da sta oba zelo ambiciozna in nobenemu od njiju ne gre zaupati. Je pa ona privlačnejša. Svojih ambicij ne kaže tako očitno kot Trump. Zna nadzirati svoj jezik in ne 'blekne' stvari, ki jih ne bi smela. In mislim, da to bolj pritegne. Evropejci ste povečini bolj civilizirani od nas in imate raje bolj prefinjene, uglajene kandidate. Ampak v samem bistvu mislim, da razlike med njima ni prav velike.« In še: »Ne želim preveč kritizirati svoje države in vlade, vendar mislim, da je moja pokojnina varna, zato bom povedal, kar želim. Na desnici imamo nekakšen božji kompleks. Tisti na desnici želijo preoblikovati svet po svoji podobi. Tako kot Bog v Stari zavezi. Na levici pa imate nekakšnega novozaveznega Boga. Imate ljudi, ki želijo rešiti svet. Skratka, nagiba sta različna. Eni želijo rešiti svet, drugi želijo preoblikovati svet po svoji podobi, toda rezultat je enak – vojaška posredovanja. Moramo rešiti te uboge ljudi v Ukrajini ali pa moramo posredovati v Ukrajini, da bi Ruse naučili lekcijo. Različen odnos, a isti rezultat. In na Bližnjem vzhodu je to še bolj očitno.«

Še o Rusiji in Ukrajini

Mussomeli je komentiral tudi rusko-ukrajinsko vojno. Vsi ruski voditelji so opozarjali, da Ukrajina ne bi smela biti del Nata. »Mi pa smo jih vztrajno ignorirali. Toda z ameriške perspektive, hinavske, kot jo imamo včasih, ima vsaka država pravico delati, kar hoče – razen, seveda, če ta država leži ob Ameriki. In takrat začne veljati Monroejeva doktrina in Kuba ne sme imeti ruskih raket. In če bi Mehika sklenila vojaško zavezništvo s Kitajsko, bi že naslednji dan napadli Mehiko. Toda to je drugače, ker je na našem dvorišču. Imate torej ta dvojna merila Američanov. Imate paranoično, prestrašeno Rusijo, ki je hkrati tudi arogantna in želi Ukrajini dati lekcijo. Imate uboge Ukrajince, ki se zanašajo na Ameriko. In nočem biti ciničen, ampak to je idealna vojna za nas: izčrpavamo Rusijo, izpademo kot pozitivci pred Ukrajino in noben Američan ne umre. Nekaj takega, kar smo poskušali v Iraku, a je preveč Američanov začelo umirati, kar je odtujilo večino Američanov. A, žal, bi lahko vojna v Ukrajini trajala še dolgo, razen če Evropejci ne spoznajo, da se je treba začeti pogajati. In način, kako se to lahko reši, iskreno povedano, je ta: Evropa ne more biti varna, dokler se vsa Evropa ne počuti varne. To pomeni tako Ukrajina kot Rusija. In zadnjih 20 let smo ignorirali varnostne pomisleke Rusije. In odkrito, tudi za Ukrajino nam ni bilo zares mar. Najti moramo novo strukturo za Evropo, ki bo pomirila rusko paranojo ter zaščitila Ukrajino in preostalo Evropo. To bi bilo mogoče zlahka narediti že leta 2014 in celo leta 2021. A vojne je lahko začeti, težko pa končati. In s toliko prelite krvi, kako bi kateri koli ukrajinski predsednik sploh lahko predlagal pogajanja po vseh žrtvah na ukrajinski strani? In kako lahko kateri koli Rus predlaga kompromis po vseh izgubljenih ruskih življenjih?« (Vir: intervju Kaje Sajovic z J. Mussomelijem na MMC RTV SLO)

V fokusu

V fokusu sta slej ko prej vojni v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, v naslednjih tednih pa bodo v njem predvsem bližajoče se volitve v ZDA. Tokrat smo prebrali, kako jih razloži naš stari znanec Joseph Mussomeli.