Najboljši sistem zaščite in reševanja v Evropi

Zabreznica – Energija, predanost in pripadnost so vrednote, ki po besedah Leona Behina odlikujejo slovenski sistem zaščite in reševanja. »Imamo najboljši sistem v Evropi, kar potrjuje tudi zadnji Eurobarometer, ki meri odnos, zavedanje in organiziranost sistema zaščite in reševanja, obenem pa razkriva, kaj si o njem in varstvu pred naravnimi ter drugimi nesrečami mislijo državljani posameznih držav. Slovenija je pri vseh parametrih izstopala – če ni bila prva, je bila druga ali pa daleč nad povprečjem Evropske unije,« je poudaril.

Ob tem je nanizal nekaj zgovornih podatkov. Enaintrideset odstotkov državljanov Slovenije neposredno sodeluje v sistemu zaščite in reševanja, kar pomeni vsaj šeststo tisoč reševalcev. »Slovenski sistem temelji na prostovoljcih. V različnih enotah in službah deluje več kot sedemdeset tisoč pripadnikov, pri čemer prostovoljci predstavljajo več kot devetdeset odstotkov vseh,« je med drugim dejal Behin in se zahvalil vsem, ki že vrsto let nesebično pomagajo drugim in prispevajo k razvoju sistema. »Zaradi vas lahko vsi v Sloveniji, pa tudi tisti, ki se znajdejo v stiski, živijo z občutkom varnosti in vedo, da bodo v vsaki situaciji deležni najboljše možne pomoči.« Posebno zahvalo je namenil družinam, partnerjem in delodajalcem reševalcev. »Brez njihove podpore in podpore vseh drugih naš sistem ne bi mogel delovati.«

Rast števila nesreč

Poveljnik Civilne zaščite za Gorenjsko Klemen Šmid je v svojem nagovoru spomnil, da je minilo že skoraj dve leti od katastrofalnih poplav, ki so prizadele Slovenijo. »Lansko leto je bilo na področju nesreč manj intenzivno kot leto poprej,« je povedal in omenil dve večji lanskoletni nesreči – obsežen požar v industrijski coni na Trati v škofjeloški občini ter skalni podor v vasi Kokra v preddvorski občini. »Ob tem smo prvič v tej sestavi aktivirali regijski načrt zaščite in reševanja, kar nam je prineslo dragocene izkušnje in omogočilo dodatne izboljšave sistema.« Opozoril je, da se število vsakodnevnih nesreč rahlo povečuje. »Pogled v prihodnost nam ne obeta nič dobrega, a tukaj smo zato, da to spremenimo in predvsem da smo pripravljeni, ko pride do nesreče,« je dodal. Poudaril je še pomen mednarodnih vaj, sodelovanj, številnih usposabljanj in drugih dogodkov, ki potekajo pod okriljem Civilne zaščite.

Zbrane sta nagovorila še poveljnik Civilne zaščite žirovniške občine Luka Pretnar in Leopold Pogačar, župan Občine Žirovnica, ki je pod okriljem Izpostave Uprave za zaščito in reševanje Kranj gostila letošnjo slovesnost.

Prejemniki priznanj

V gorenjski regiji so letos podelili 34 priznanj, od tega osem plaket, tri zlate znake, trinajst srebrnih in deset bronastih znakov Civilne zaščite. Plaketo so prejeli: gasilske zveze Bled - Bohinj, Jesenice, Tržič in Škofja Loka, prostovoljni gasilski društvi Bled in Zabreznica ter Stane Sirc in Tomaž Vilfan. Zlati znak so si prislužili Silvo Režek, PGD Predoslje in Janez Rozman.

Prejemniki srebrnega znaka so: ​Andrej Hudobivnik, Dušan Pfeifer, Jani Žlindra, Tomaž Ažbe, Andrej Žunič, Drago Pisek, Robert Klančar, Monika Velikonja, Društvo Gorske reševalne službe Radovljica ter prostovoljna gasilska društva Savica - Polje, Podbrezje, Lahovče ter Besnica. Bronasti znak pa so prejeli mag. Tassilo Armando Simon, Miha Primc, Peter Lužnik, Robert Prešeren, Edi Vengar, Andrej Avsenek, Aleš Mlekuž, Andrej Babič, Andrej Rožič in Aljoša Zalaznik.