Kranjski regijski center za obveščanje se je lani po številu klicev uvrstil na četrto mesto. / Foto: Primož Pičulin, arhiv GG
Kranjski regijski center za obveščanje se je lani po številu klicev uvrstil na četrto mesto. / Foto: Primož Pičulin, arhiv GG
Največ klicev za nujno medicinsko pomoč
Danes zaznamujemo mednarodni dan skupne evropske številke za klic v sili 112, ki jo je leta 1991 določil ministrski svet Evropske zveze. Slovenija je številko 112 uvedla kot druga država v Evropi že leta 1997. Lani je kranjski regijski center za obveščanje zabeležil skupno 78.241 telefonskih klicev. Tako kot v preteklih letih je bil tudi lani najpogostejši razlog za klic potreba po nujni medicinski pomoči.
Kranj – Regijski center za obveščanje Kranj je v letu 2024 zabeležil skupno 78.241 klicev na brezplačno številko 112, od tega 52.841 dohodnih in 25.400 odhodnih klicev. »Povprečno smo na dan prejeli 145 dohodkih klicev. Največ jih je bilo 17. avgusta, kar 323,« je pojasnil vodja kranjskega centra Matej Kodrič. Tudi sicer so lani največ klicev prejeli v avgustu (6187), najmanj jih je bilo marca, aprila in novembra.
V primerjavi z letom 2023 je bilo lani za 23 odstotkov manj dohodnih klicev. »Lansko število je primerljivo s preteklimi leti. Izredno je bilo le leto 2023, ko so območje prizadele obsežne poplave,« je povedal Kodrič. Tako kot vsa leta doslej je bilo tudi lani največ klicev za primere nujne medicinske pomoči. Takšnih klicev je bilo skupno 8969, od tega največ za Zdravstveni dom Kranj (3881).
Na Gorenjskem je bilo lani skupno 2361 izrednih dogodkov, pri katerih so posredovale enote sistema zaščite in reševanja. Med 18 gorenjskimi občinami, ki jih pokriva kranjski center, je bilo največ izrednih dogodkov na območju mestne občine Kranj (632), najmanj pa v občini Jezersko (17). »Če primerjamo z letom 2023, ko je bilo skupno 6963 izrednih dogodkov, je bilo lani teh bistveno manj, kar 4602 manj, vendar povsem primerljivo z letom 2022,« je navedel Kodrič.
Na prvem mestu po pogostosti klicev so bile med izrednimi dogodki prošnje za tehnično in drugo pomoč (683 primerov). Požarov je bilo 349, prometnih nesreč 292, nesreč v gorah 200, nesreč pri športnih, rekreativnih in drugih dejavnostih 92, prav toliko pa je bilo tudi nesreč z nevarnimi snovmi. »Polovico klicev glede nesreč v gorah prejmemo od tujih državljanov.«
Kot je pojasnil Kodrič, je lani izstopalo več dogodkov, povezanih s požari, ter en dogodek, povezan s plazom. Med izstopajočimi požari so bili januarski požar v industrijski coni v Škofji Loki, junijski požar na Osnovni šoli Bistrica pri Tržiču ter dva požara v naravnem okolju – avgustovski na Komarči in novembrski v dolini Završnice. Julija pa je v vasi Kokra v preddvorski občini prišlo do obsežnejšega plazu.
Kranjski regijski center za obveščanje, kjer je zaposlenih enajst oseb, poleg vodje še deset operaterjev, se je lani po številu klicev uvrstil na četrto mesto, pred njim so le ljubljanski, celjski in mariborski regijski center. »Povprečni odzivni čas vseh centrov je bil lani 5,31 sekunde za 90 odstotkov klicev,« je dodal sogovornik.
V regijskih centrih za obveščanje še vedno poteka stavka, vendar po Kodričevih besedah to ne vpliva na operativno delo. »Vsa nujna dela morajo potekati nemoteno, zato stavka ne vpliva na zagotavljanje varnosti,« je poudaril.
Ob klicu na številko 112 je ključnega pomena, da klicatelj ohrani mirno kri in odgovarja na vprašanja operaterjev. Ti bodo želeli izvedeti, kaj in kje se je zgodilo, od kod kličejo, kdo kliče, kakšne so okoliščine na kraju nesreče in kakšno pomoč potrebujejo.