Največ nesreč zaradi zdrsa

Ljubljana – Tretjina nesreč se zgodi zaradi zdrsa, sledijo nepoznavanje terena, neprimerna oprema ter telesna ali duševna nepripravljenost, je na nedavni novinarski konferenci, ki jo je organizirala Zdravniška zbornica Slovenije, povedal zdravnik letalec, član helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) in gorski reševalec Luka Camlek. »Letošnje leto bo, kot kaže, zopet rekordno. Na žalost je letos v gorah umrlo že 27 ljudi, lani v enakem obdobju 21, v celotnem letu 2024 pa 37. V zadnjih petih letih se je število nesreč povečalo za 28 odstotkov.«

Zahtevno delo reševalcev

Iztok Tomazin, zdravnik letalec, član HNMP, gorski reševalec, je opisal, kako zahtevno je njihovo delo v poletni sezoni. »Spomnim se enega od lanskih dežurstev, ko smo imeli kar devet helikopterskih intervencij dežurne ekipe na Brniku. Še preden smo uradno začeli, je bila prva intervencija smrtna nesreča, ko smo morali žal v dolino pripeljati truplo. Nato smo praktično ves dan in še čez delovni čas leteli po Sloveniji – od Kamniških Alp do Karavank – in reševali vse od težkih srčnih infarktov, hudih poškodb ter nesreč plezalcev in še nekaj takih, ki so se žal končale tragično. Takšni dnevi so izjemno naporni, a na vrhuncu sezone, ki traja do konca avgusta ali začetka septembra, niso redkost.«

Strokovnjaka poudarjata, da se mora temeljita priprava na pohod v gore začeti v glavi, in ne v mišicah. Potrebni so realna ocena svojih telesnih in psihičnih sposobnosti, poznavanje izbrane poti in vremenske napovedi, primerna obutev in oprema ter obveščanje bližnjih o načrtovani turi.

Med osnovnimi ukrepi pravilo 30 – 30

Kot je dejal Tomazin, je na voljo veliko zanesljivih virov, ki omogočajo, da vreme pohodnika ne bi smelo presenetiti. »Med osnovne ukrepe sodi pravilo 30 – 30: če je med bliskom in gromom 30 sekund, je nevihta oddaljena približno deset kilometrov, zato se je treba takoj umakniti v varno zavetje. Po koncu nevihte pa je priporočljivo počakati še 30 minut, saj so po raziskavah udari strel mogoči tudi takrat, ko se zdi, da je nevarnost že minila. Izogibati se je treba vrhovom, grebenom, daljnovodom, kovinskim jeklenicam in drugim izpostavljenim mestom. Telefon naj bo shranjen v nahrbtniku, zaščiten pred morebitnim udarom, da ga bomo lahko uporabili za klic na pomoč. Če strela zadene sopotnika, je nujno takojšnje in dolgotrajno oživljanje, saj strela pogosto ohromi dihalni center. Vztrajati je treba dlje, kot priporočajo splošna navodila, saj lahko s tem rešimo življenje.«

Izzivi gorskega reševanja

Luka Camlek je poudaril organizacijske vidike za boljšo dostopnost in učinkovitost pomoči. Smiselno bi bilo, da bi dežurna helikopterska ekipa Gorske reševalne zveze delovala vse leto, ne le štiri mesece. »Trenutno izven časa dežurstev intervencije v gorah izvaja t. i. združena ekipa HNMP in GRZ. To pomeni, da če takrat helikopter opravlja intervencijo v gorah, polovica Slovenije ostane brez helikopterske nujne medicinske pomoči.« V ekipi si želijo tudi medicinskega reševalca, ki bi bil desna roka zdravnika, je dodal Tomazin. Dodatna pomanjkljivost je predolg aktivacijski čas. »Nismo nameščeni v istih prostorih, lokacija baze pa ni optimalna. Skoraj nikjer na svetu helikopterska reševalna baza ni na mednarodnem letališču z vsemi omejitvami. Zato si prizadevamo za selitev z Brnika. Po tehnični plati pa zelo dobro sodelujemo z letalskimi ekipami policije in vojske. Glavne pomanjkljivosti so tako pretežno organizacijske.«