Ajdinova ekipa posegla po matičku / Foto: Jože Maček

Gledališka ekipa Studia Dramatikon je strokovno žirijo prepričala tudi z iskrenim stališčem v predstavi Dan, ko je padel sneg. / Foto: Jože Maček

Najžlahtnejši matiček tudi letos na Gorenjsko

V soboto so na 62. Linhartovem srečanju podelili matičke in posebna priznanja za dosežke v ljubiteljskem gledališču. Nagrado za najboljšo predstavo v celoti je za dramo Dan, ko je padel sneg v režiji Ajdina Huzejrovića prejel Gledališki studio Dramatikon iz Kranja.

Postojna – Na najpomembnejšem festivalu ljubiteljskih gledaliških skupin v Sloveniji, letošnjem že 62. Linhartovem srečanju v Postojni, se je v treh dneh v tekmovalnem sporedu zvrstilo sedem predstav, ki jih je ocenjevala tričlanska strokovna žirija v sestavi igralke SNG Drama Nine Ivanišin, dramaturginje Simone Hamer in hrvaške dramaturginje Maje Sviben. »Letošnji državni selektor nas je postavil pred težko nalogo, a najverjetneje tudi sam ni imel najlažje – pa vendar nas je obdal z bogatimi in kakovostnimi predstavami, ki nas skupaj opominjajo, da je gledališče kljub trudu posameznika vendarle umetnost skupnosti,« je povedala predsednica žirije Nina Ivanišin.

Za najboljšo predstavo v celoti so žirantke izbrale dramo Dan, ko je padel sneg Gledališkega studia Dramatikon iz Kranja v režiji Ajdina Huzejrovića​, v obrazložitev pa so zapisale: »Predstava Dan, ko je padel sneg nam daje intimni vpogled v specifične življenjske okoliščine skupine prijateljev, ki se soočajo z različnimi izzivi, med katerimi izstopa homofobija. Uprizoritev se radikalno in pogumno spusti v preigravanje več različnih gledaliških postopkov. Gre za teater s stališčem, ki razgalja tako igralce kot vsakega gledalca ali gledalko.«

Prednost sodobnim besedilom

Predstava opisuje dogajanje 13. januarja 2007, ko se je Srbija pravkar odcepila od Črne gore – takrat diši po svobodi, pa vendar svoboda ni samoumevna. Štirje prijatelji se dobijo v beograjskem stanovanju, da bi proslavili novo obdobje, ki prihaja, a za njimi pride travmatična izkušnja prvega pridea (Parade ponosa) iz leta 2001. »Eden od glavnih izzivov pri pripravi predstave je bil, da smo se morali soočiti s tem, da smo centimetre stran od občinstva, ki je namreč predstavljalo našo 'steno', neki odbojni element naše dnevne sobe, v katero smo ga povabili. Dokler se nismo soočili s tem, sploh nismo dojeli, koliko bomo občinstvu v resnici blizu. Šlo je za zelo zanimivo izkušnjo, ker na ta način dejansko vidiš prave odzive občinstva,« je o izzivih predstave povedal igralec Borjan Bojičić.

Režiser zmagovalne predstave Ajdin Huzejrović, tudi ustanovitelj Studia Dramatikon, je ob tem spregovoril o izboru besedil Linhartovega srečanja: »Kot predstavnik mlajše generacije režiserjev in ustvarjalcev v ljubiteljskem gledališču mislim, da bi bilo dobro, da se začnemo lotevati sodobnih dramskih tekstov mladih slovenskih dramatikov, morda tudi hrvaških, srbskih in bosanskih. Imamo namreč super bazo besedil, ki so družbeno aktualna, ironična in zabavna, ter se morda oddaljiti od klasikov – s tem bi na Linhartovem srečanju dali prednost slovenski dramatiki.«

Kot je povedal producent za gledališko dejavnost pri JSKD in vodja festivala Jan Pirnat, je poleg izbranih najboljših predstav pretekle gledališke sezone Linhartovo srečanje pomembno tudi srečevanje igralcev in skupin na odru, za odrom in z druge strani odra v dvorani. »Linhartovo srečanje vse gledalce vedno znova prepriča o tem, koliko ljubezni je vložene v nastanek predstave v ljubiteljskem gledališču,« je poudaril. Žirija je sicer podelila še tri matičke: za režijo in kolektivno igro (oba sta šla Koroškemu deželnemu teatru za igro Žabe, kratka zgodovina nečesa) ter dovršeni individualni igralski doprinos (Čakanje Godota, Šentjakobsko gledališče Ljubljana).