Narava ni brezplačen hotel

Divje kampiranje ni izraz pristne povezanosti z naravo, temveč predvsem nespoštovanje prostora, zakonodaje in skupnosti. Kar nekateri radi opisujejo kot romantično izkušnjo, je v resnici praksa s konkretnimi negativnimi posledicami. Domačini Bleda in Bohinja se s tem srečujejo iz leta v leto. V poletnih mesecih prizori turistov, ki ob obali postavljajo šotore, kurijo ogenj in z glasno glasbo motijo okolico, nikogar več zares ne presenetijo. Še bolj zgovorno je jutro, ko za seboj pustijo kup odpadkov. Težava torej ni v posameznih incidentih, temveč v vzorcu, ki se trdovratno ponavlja in kaže na sistematično neupoštevanje pravil.

Statistika to potrjuje. Samo v občini Bled so v lanski sezoni, od začetka junija do konca avgusta, zabeležili 504 kršitve divjega kampiranja, letos pa do 15. avgusta že 323. Zakon o varstvu javnega reda in miru prepoveduje kampiranje na javnih krajih, ki za to niso določeni, ali na zasebnem prostoru brez soglasja lastnika, globa pa znaša 83,45 evra. Občinski odloki so še strožji – na Bledu 200 evrov, v Bohinju 120 evrov na osebo. Občinski redarji v sezoni izvajajo vsakodnevne nadzore: zvečer obiskovalce najprej informirajo in usmerjajo na urejena prenočišča, zjutraj pa kršitelje sankcionirajo. A očitno niti kazni niti preventivne akcije ne učinkujejo dovolj.

Težava ima več dimenzij. Najprej okoljsko: odpadki, poškodovano rastje, nevarnost požarov zaradi nepogašenih kurišč. Nato prostorsko: vsak kotiček narave in urbanega okolja ima določeno funkcijo, ki jo divji kamp postavi na glavo. In končno družbeno: domačini in turisti, ki spoštujejo pravila, se znajdejo v neenakem položaju v primerjavi s tistimi, ki sistem zavestno ignorirajo in ga kršijo.

Ob tem se marsikateri domačin odloči za tiho toleranco. Namesto da bi kršitve prijavili, raje pogledajo stran, ker se nočejo zapletati v konflikte. A s tem se težava le podaljšuje. Za premik bo potrebna kombinacija strožjega nadzora in večje angažiranosti lokalne skupnosti. Turizem Bled in Turizem Bohinj sicer vlagata napore v ozaveščanje, toda dokler bo obiskovalcem ekonomsko ugodneje tvegati globo kot plačati prenočišče, sprememb in rezultatov ne bo.

Zaključek je jasen: divje kampiranje ni avantura, ampak kršitev z resnimi posledicami za naravo, varnost in skupnost. Če želimo ohraniti Blejsko in Bohinjsko jezero kot kakovostni turistični destinaciji, ne zadostujejo zgolj priporočila in opozorila. Potrebni so dosledno uveljavitev pravil, strožje sankcije in jasen signal, da narava ni brezplačen hotel. Šele takrat bomo lahko govorili o odgovornem turizmu in spoštovanju prostora, v katerem živimo in ga obiskujemo.