Naše telo deluje kot en sistem

Evgenija Markež, po rodu Rusinja, ki že vrsto let živi in dela v Sloveniji, je po svoji prvi izobrazbi učiteljica ruskega jezika in književnosti, a je po nekaj letih po zaključku študija spoznala, da jo bolj kot poučevanje privlači terapevtska masaža, zato je nadaljevala študij v tej smeri na medicinski fakulteti v njenem rojstnem mestu Simferopol. Ker je želela svoje znanje poglobiti, se je v domačem mestu vpisala še na fakulteto za t. i. fizično rehabilitacijo. Po prihodu v Slovenijo jo je čakala nostrifikacija diplome in pred štirimi leti je tudi pri nas – glede na uradno priznane programe v državi – pridobila naziv diplomirane fizioterapevtke in postala članica Fizioterapevtske zbornice Slovenije. Delala je na več delovnih mestih, a osebnega zadovoljstva, kot pravi, ni občutila. Preprosto ji je nekaj manjkalo. Ves čas je iskala načine, kako lahko človeku še bolje in čim učinkoviteje pomaga pri njegovih težavah.

Fizioterapija ostaja njena osnova, na to znanje je ponosna, a jo Evgenija Markež s svojim timom v Centru zdravja Markež v Ljubljani nadgrajuje med drugim z medicinsko kineziologijo, ki je, kot poudarja, cela znanost, ki implementira številna medicinska področja. Medicinsko kineziologijo študira v italijanskem mestu Caserta, kamor hodi vsakih šest mesecev. »Poučuje nas profesorica medicine, nevrologinja Ljudmila Vasiljeva, avtoriteta na področju medicinske kineziologije, ustanoviteljica Akademije za medicinsko kineziologijo in manualno terapijo v Moskvi. Zato mi je v veliko čast učiti se neposredno od nje.« Kot je pojasnila Evgenija Markež, gre za metodo, ki s pomočjo mišičnega testiranja pokaže, kaj se dogaja znotraj telesa tako na fizični kot čustveni, biokemični ali energetski ravni. »S pravim pristopom lahko dobimo odgovor, kje se skriva neravnovesje. Človek se lahko zlaže, telo pa ne.« Povedano z drugimi besedami: s pomočjo medicinske kineziologije pomaga ljudem slišati, kaj jim sporoča telo. »Ko pacient pride k meni na obravnavo, najprej pogledam, kako stoji, kako je njegovo telo 'zgrajeno', kam so obrnjeni glava, ušesa, čeljust ..., v kakšni legi je posamezna rama ... Pogledam, od kod točno izhaja težava, ko 'provociram' človeško telo na bolečino. Podražim bolečo točko, vidim, ali je reakcija ali je ni. Ugotovila sem denimo, da ima človek, ki ima kronične bolečine v vratu, ki ves čas hiti v življenju in je pod nenehnim stresom, notranji pritisk oziroma izreden občutek odgovornosti. Ko se s takim pacientom pogovoriva o teh občutkih in jih ozavestiva, se mišice sprostijo, in to celo pogosteje bolj kot pri klasični masaži. V svojem pristopu človeka vedno gledam kot celoto: na telo, misli, čustva, dušo.« Pred nedavnim je odprla tudi šolo, kjer svoje znanje predaja naprej.